(FOTO) Zadeva Novič: odločitev višjega sodišča bo izdana pisno; bodo višji sodniki prisluhnili glasu razuma?

  • Napisal  STA, P. J., G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
(Senat Višjega sodišča v Ljubljani, v sestavi Igor Mokorel, predsednik, Stanka Živič kot poročevalka in Barbara Črešnar Debeljak kot članica, je odločil, da bo odločba sodišča posredovana pisno preko sodišča 1. stopnje. (foto: Polona Avanzo) (Senat Višjega sodišča v Ljubljani, v sestavi Igor Mokorel, predsednik, Stanka Živič kot poročevalka in Barbara Črešnar Debeljak kot članica, je odločil, da bo odločba sodišča posredovana pisno preko sodišča 1. stopnje. (foto: Polona Avanzo)

Ljubljansko višje sodišče je na javni seji obravnavalo pritožbo zoper oprostilno sodbo dr. Milku Noviču za očitke o umoru direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika. Tožilstvo je med drugim izpostavilo domnevne procesne kršitve pri sojenju, zaradi česar zahteva razveljavitev sodbe. Obramba pa je očitke zavrnila in predlaga njeno potrditev. Odločitev višjega sodišča bo izdana pisno.

 

Dr. Novič se po navedbah njegove obrambe današnje javne obravnave ni udeležil zaradi stresa, ki mu ga predstavljajo tovrstne obravnave. V uvodu seje je višja sodnica poročevalka Stanka Živič najprej predstavila dosedanji potek postopka. Tožilstvo je nato predstavilo pritožbo, Novičeva obramba pa odgovor nanjo.

Tožilstvo po besedah tožilke Bojane Podgorelec predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno odločanje pred spremenjenim senatom. Predlaga tudi razveljavitev sklepa, s katerim je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer je potekalo sojenje, Marjan Pogačnik zavrnil predlog za izločitev sodnika Zvjezdana Radonjića.

Slednjemu tožilstvo očita številne kršitve postopka, med drugim da sodelujočim v postopku velikokrat ni dovolil postavljati vprašanj pričam, da je dvakrat zaslišanje neupravičeno zaprl za javnost, pri tem pa sklepov o tem tudi ni ustrezno obrazložil, kot tudi da je enkrat iz sodne dvorane neupravičeno odstranil tožilko Blanko Žgajnar. Nasploh tožilstvo meni, da je bil že na začetku sojenja odločen, kako bo razsodil.

Po prepričanju tožilstva je bil neupravičen tudi sklep senata, s katerim je ta zavrnil predlog za izločitev izvedenca telekomunikacij Mitje Štularja, ki je preverjal, ali telefon dr. Noviča morda povezuje s krajem umora. Tožilstvo je prepričano, da pri podaji mnenja ni mogel biti objektiven, ker se je med drugim osebno poznal s takratnim Novičevim zagovornikom, zdaj upokojenim odvetnikom Jožetom Hribernikom.

Tožilka Žgajnarjeva je med predstavitvijo razlogov, zakaj bi morala biti oprostilna sodba razveljavljena, zavrnila sodnikove navedbe iz sodbe, da je imel večji motiv za umor dr. Jamnika od dr. Noviča nekdanji zaposleni na Kemijskem inštitutu dr. Michel Stephan, ki je bil maja lani na prvi stopnji spoznan za krivega napeljevanja k uboju enega od vodilnih na inštitutu dr. Janeza Plavca. »Iz dokumentacije izhaja, da je šlo v obeh primerih sicer za isto znamko orožja, ki je pogosta, ne pa tudi za isto vrsto,« je dejala.

Po njenem mnenju je dr. Novič tekom celotnega postopka spreminjal svoj zagovor in ga prilagajal ugotovitvam, kakor so te prihajale v spis, med drugim tudi glede tega, kako so nanj prišli delci streljanja. Oporekala je tudi rekonstrukciji, s katero je sodišče ugotavljalo, koliko časa bi Novič potreboval za prihod od doma na kraj umora. Tožilstvo meni, da ni bila izvedena pravilno in da Novičev alibi ni nesporen.

foto: Polona Avanzo

Dr. Novič nikakor ni imel motiva za umor in da je »temelj zgodbe nekje drugje«

Zagovornik dr. Milka Noviča Žiga Podobnik je naprej spomnil na spornost, da je sodnica Stanka Živič poročevalka tudi v drugem krogu sojenja v zadevi Jamnik. V pritožbi na oprostilno sodbo se je državno tožilstvo predvsem osredotočilo na procesne kršitve, ki naj bi jih novi senat Okrožnega sodišča v Ljubljani pod vodstvom sodnika Zvjezdana Radonjića v ponovljenem sojenju storil, ne pa na to, kako so te kršitve vplivale na samo vsebino sodbe. »Tožilstvo po petih letih ni predstavilo dokazov.«

Tudi argumentacija o (ne)pristranosti sodnika po mnenju obrambe ne drži, saj je po treh izrečenih sodbah, nenazadnje po sodbi vrhovnega sodišča, le-ta sledil njihovim navodilom in  izvedel vse potrebne dokaze.  Glede očitkov na račun vodenja sojenja je dejal, da je bilo to morda "res nekoliko drugačno, kot smo ga zagovorniki in tožilstvo vajeni, ne moremo pa reči, da je bil sodnik pristranski". Za odvetnika Podobnika je bilo nenavadno tudi to, da tožilstvo v pritožbi navaja, da dr. Michel Stephan in Barbara Mohar nista bila v tej zadevi osumljena.

Glede očitkov pristranskosti izvedenca telekomunikacij Mitje Štular je Podobnik dejal, da je ta uporabljal aparature in so bili rezultati tehnične meritve. Povedla je še, da sta se Hribernik in Štular enkrat sicer res sestala v okviru skupine, ki je ustanavljala gibanje Glasno, potem pa nikoli več. 

Komentiral pa je tudi ugotovitve tožilstva, da je obtoženi storil dejanje premišljeno, načrtovano, a hkrati vprašal tožilstvo, da je ta trditev v kontradiktornosti s samo izvedbo umora. Po besedah Podobnika, dr. Novič nikakor ni imel motiva za umor in da je »temelj zgodbe nekje drugje«. »Več prič je potrdilo, da se je Jamnik čutil ogroženega od drugje, in ne od dr. Noviča. Z njim zadnja leta pred umorom sploh ni bil v stiku,« je odgovoril na mnenje tožilstva, da je dr. Jamnika umoril, ker ga je krivil, da je bil odpuščen z inštituta.

Novičeva odvetnica Monika Poje je ponovila, da je predsednik senata Radonjić pri sojenju upošteval navodila vrhovnega sodišča ter opozorila na vprašanje popolnega alibija.

Ocenila je, da je sodišče rekonstrukcijo izvedlo pravilno, in spomnila, da je tako simulirana vožnja s kolesom kot avtomobilom pokazala, da dr. Novič v času, ki naj bi ga imel na voljo, nikakor ne bi mogel priti na kraj dejanja. »Tožilstvo je imelo ves čas rekonstrukcije možnost podajati komentarje in pripombe, pa tega ni naredilo. Oporeka tudi izbiro poti, po kateri je bila izvedena rekonstrukcija, pri tem pa ni predstavilo nobene svoje, ki naj bi bila ustrezna,« je dejala. Prav tako je opozorila, da je tožilstvo pri svojem delu spregledalo signalno (bazno) postajo ASPAR1.

foto: Polona Avanzo
nazaj na vrh