(FOTOGALERIJA) Dosje IranNLBgate: Odbor DZ prekinil sejo o opustitvi pregona bančnikov; direktor NPU Darko Muženič ni prišel na sejo, Sloveniji pa opomin iz Bruslja zaradi neukrepanja proti pranju denarja!

Na današnji seji je manjkal direktor NPU. (foto: Polona Avanzo) Na današnji seji je manjkal direktor NPU. (foto: Polona Avanzo)

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je prekinil obravnavo odločitve državnega tožilstva, da na podlagi ugotovitev NPU opusti pregon zoper domnevne storilce zlorabe položaja v primeru Farrokh. V NSi, ki je razpravo o tem predlagala, in v SDS si želijo, da bi svoj pogled na to predstavili tudi predstavniki NPU in NLB.

 

Člani odbora iz vrst SDS in NSi so si po večurni razpravi zaželeli, da bi pogled na opustitev pregona predstavil tudi vodja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič, prej direktor urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga na današnji seji ni bilo. Ker na seji ni bilo tudi predstavnika NLB, je predsednik odbora Zvonko Černač (SDS) sejo prekinil.

Direktor NPU ignoriral sejo – se je zbal soočenja z Radom Pezdirjem?

NSi je po besedah Jerneja Vrtovca zahtevala sklic nujne seje odbora na to temo zato, ker so ugotovitve NPU, zaradi katerih je specializirano državno tožilstvo opustilo pregon zoper domnevne storilce zlorabe položaja v primeru Farrokh, zelo nenavadne. Primer sta pod drobnogled vzeli dve preiskovalni komisiji DZ in izdali obširni poročili. Iz njih izhaja, da so bančniki v NLB opustili dolžno ravnanje skrbnega nadzora in zlorabili položaj vsaj pri nekaterih transakcijah, je dejal.

Strokovni sodelavec obeh preiskovalnih komisij DZ na to temo Rado Pezdir je povedal, da je vložil kazensko ovadbo zoper neimenovane kriminaliste, ki so vodili ta postopek. "Podatki iz poročil komisij kažejo na evidentno zlorabo položaja," je bil jasen in spomnil na nekatere ugotovitve poročila. Ob tem je dejal, da so nekateri bančniki vir finančnih tokov zamegljevali, morali pa bi izkazati, od kod prihaja denar.

Začasna vodja specializiranega državnega tožilstva Darja Šlibar je dejala, da je tožilec del predkazenskega postopka v zadevi Farrokh, v katerih so preverjali sum zlorabe položaja bančnikov iz NLB pri domnevnem pranju iranskega denarja v banki, zaključil s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe, medtem ko sum preiskave pranja denarja še poteka.

"Državni tožilec je sprejel delno odločitev, in sicer v delu, ki se nanaša na morebitne očitke kaznivega dejanja zlorabe položaja. Odločitev je sprejel v obliki sklepa o zavrženju, ker je tako ocenil zbrane dokaze. Gre za procesni sklep, ki se lahko spremeni. Ko bo končan celoten predkazenski postopek, ki se nanaša na pranje denarja in financiranje terorizma, bo sprejel končno odločitev," je pojasnila.

Njena ocena, da je današnja seja preuranjena, ker postopek ni zaključen, saj niso še zbrali in preučili vseh dokazov, je člane odbora precej razburila. Vsi navzoči člani odbora so namreč izpostavljali, da jih ljudje sprašujejo, kako je to možno po vseh zaslišanjih, raziskovanjih in ugotovitvah preiskovalnih komisij DZ. "DZ je svoje delo opravil, ostali organi pa bodo morali to še dokazati," je izpostavil Jani Möderndorfer (SMC).

"Ne verjamem, da bo končna zgodba kaj drugačna. Prav je, da o tem razpravljamo, saj ob takšnem ravnanju ne smemo zamahniti z roko," je dodal Vrtovec. Tudi Franc Trček (Levica) je dejal, da lahko deli začudenje nad takšno odločitvijo: "Zgodba se je zgodila, kriv ni pa nihče." Anja Bah Žibert (SDS) ob tem po svojih besedah ni bila žalostna, temveč zgrožena. "Zato je prav, da opozorimo ne samo na to, da stvari stojijo, temveč da gre vse skupaj v negativno smer," je poudarila.

Direktor pravnega oddelka Banke Slovenije Jurij Žitko je dejal, da je Banka Slovenije po tej zgodbi izvedla reorganizacijo ter v nadzoru bank izrekla ukrepe, po katerih se je s takšnimi transakcijami prenehalo. Vodili so tudi postopek o prekršku, a ga opustili, ker so ocenili, da ne bo uspešen, kar je potrdil tudi podoben postopek v neki drugi banki. "Zato smo tudi predlagali ustrezne spremembe zakonodaje," je povedal.

Slovenija z opominom na področju preprečevanja pranja denarja

Osem članic EU, med njimi Slovenija, je danes od Evropske komisije prejelo uradni opomin, ker je niso uradno obvestili o izvedbenih ukrepih za prenos pete direktive EU o preprečevanju pranja denarja. Če v dveh mesecih države ne bodo zadovoljivo odgovorile, jim iz Bruslja lahko pošljejo drugi opomin.

Komisija je poleg Sloveniji uradne opomine poslala še Cipru, Madžarski, Nizozemski, Portugalski, Romuniji, Slovaški in Španiji.

Iz Bruslja so ob tem sporočili, da so pravila o preprečevanju pranja denarja ključnega pomena v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma ter da so nedavni škandali v zvezi s pranjem denarja v nekaterih evropskih bankah, npr. v pribaltskih državah, razkrili potrebo po strožjih pravilih na ravni EU.

Zakonodajne vrzeli v eni članici vplivajo na celotno EU, zato bi bilo treba za boj proti kriminalu in zaščito evropskega finančnega sistema učinkovito izvajati in nadzirati pravila EU, opozarjajo v Evropski komisiji.

Članice bi morale peto direktivo o preprečevanju pranja denarja v nacionalno zakonodajo prenesti do 10. januarja letos. Ker omenjene države tega niso storile pravočasno, jih komisija spodbuja, naj to storijo čim prej, pri čemer naj upoštevajo pomen teh pravil za skupni evropski interes.

DZ je sicer decembra lani sprejel novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki jo je vlada pripravila, da bi odpravila dvome Evropske komisije glede prenosa četrte četrte evropske direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma iz leta 2016 v nacionalno zakonodajo. Komisija je opomin Sloveniji zaradi tega izrekla marca lani.

Na ministrstvu za finance so za STA pojasnili, da so po sprejemu omenjene krajše zakonske novele vse aktivnosti usmerili v intenziviranje postopkov za dokončanje priprave obširnejše novele za prenos pete direktive EU o preprečevanju pranja denarja.

Načrtujejo, da bodo predlog zakona, dodelan na podlagi odzivov deležnikov v javni obravnavi, v kratkem predložili v vladno proceduro, Evropski komisiji pa poslali pojasnila glede postopka sprejemanja novele in tudi glede tega, katera področja iz pete direktive so že urejena v veljavni zakonodaji.

nazaj na vrh