Dejan Kaloh: Vse več očitkov o neupoštevanju strokovnih standardov pri izdelavi psiholoških izvedenskih mnenjih Izpostavljeno

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Dejan Kaloh (foto: SDS) Dejan Kaloh (foto: SDS)

Kdaj se bo v slovenskem sodstvu uvedla standardizacija večjega števila primernih forenzičnih testov, ki bo pripomogla k temu, da bodo lahko sodišča odločala na podlagi nespornih in kakovostnih psiholoških izvedenskih mnenj?

 

Poslanec mag. Dejan Kaloh je na ministrico za pravosodje go. Andrejo Katič naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z izvedenskimi mnenji in raziskovalnim projektom.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovana ministrica za pravosodje Andreja Katič!

Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru je vzpostavila raziskovalni projekt, ki poteka v sodelovanju z Univerzo v Toulousu Jean Jaures. Projekt je še v teku, končana pa je raziskava, v okviru katere je bilo preučenih 166 psiholoških izvedenskih mnenj iz obdobja od 2003 do 2018. Raziskavo je omogočilo Vrhovno sodišče RS in je odobrilo vpogled v sodne spise, kjer je šlo za sodne zadeve, ki so bile pravnomočno rešene do konca leta 2018.

Raziskava je pokazala, da so pri skoraj pri vseh pregledanih izvedenskih mnenjih manjkala vsebine, ki bi sodišču pomagale oceniti njihovo dokazno vrednost. Pogost razlog za neverodostojna izvedenska mnenja so nejasni in nezavezujoči psihološki strokovni standardi. Rezultati raziskave so pokazali množično neupoštevanje strokovnih priporočil in standardov, ki omogočajo izdelavo znanstveno utemeljenih in za sodišča sprejemljivih psiholoških izvedenskih mnenj.

Izredno zaskrbljujoče je, da sta se razvoj in uporaba sodobnih forenzičnih testov Slovenije povsem izognila. Raziskava je namreč pokazala, da se v Sloveniji še vedno na veliko uporabljajo izredno zastareli projekcijski testi (uporabljeni v 86 % odstotkih preučevanih izvedenskih mnenj) še iz časa prejšnje države, sodobni objektivni testi pa se v Sloveniji uporabljajo zgolj za vzorec, v tujini pa je njihova uporaba pravilo.

Vse navedeno predstavlja resno tveganje za sprejemanje napačnih sodniških odločitev. Tudi v medijih se pojavljajo vse bolj glasni očitki o neupoštevanju strokovnih standardov pri izdelavi psiholoških izvedenskih mnenjih. Tako je revija Demokracija 28. novembra 2019 pisala o sodnem izvedencu Petru Preglju, ki je napisal sporno izvedensko mnenje, in to le na podlagi nepodpisanega dokumenta ter pri določeni osebi »ugotovil neopredeljeno demenco«.

V zvezi s tem Vas sprašujem naslednje:

1. Kakšne ukrepe boste na Ministrstvu za pravosodje izvedli, da bodo sodiščem na voljo izvedenska mnenja, ki bodo napisana na podlagi uveljavljenih strokovnih priporočil in standardov sodnega ocenjevanja osebnosti?

2. Kdaj se bo v slovenskem sodstvu uvedla standardizacija večjega števila primernih forenzičnih testov, ki bo pripomogla k temu, da bodo lahko sodišča odločala na podlagi nespornih in kakovostnih psiholoških izvedenskih mnenj?

3. Kolikokrat ste v zadnjih desetih letih na Centru za izobraževanje v pravosodju pripravili izobraževanje za sodne izvedence za področje forenzične psihologije?

4. Kdaj boste na Ministrstvu na pravosodju predlagali takšne spremembe zakonodaje, da bodo lahko tudi sodniki sami presojali kakovost in profesionalnost psiholoških izvedenskih mnenj, ne pa da samo slepo sledijo izvedenskim (subjektivnim) mnenjem angažiranih sodnih izvedencev?

nazaj na vrh