Danes na seji odbora za finance tudi o izredni seji glede ureditve položaja družbenikov izbrisanih družb

Poslanska skupina SDS (foto: SDS) Poslanska skupina SDS (foto: SDS)

Zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb nalaga, da se prekinejo vsi postopki izvršb in uveljavljanja plačila obveznosti izbrisanih družb do dokončne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice.

 

Člani in članice Odbora za finance in monetarno politiko bo na današnji seji med drugim obravnavali tudi zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora Republike Slovenije, na kateri bi obravnavali predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb. Zahtevo soo pripravili v poslanski skupini SDS skupaj s poslanci Nove Slovenije ter Jankom Vebrom, Urško Ban in dr. Mitjo Horvatom.

Predlog zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb je na 39. redni seji državnega zbora že uspešno prestal prvo oziroma splošno razpravo, saj je o primernosti zakona za nadaljnjo obravnavo glasovalo 52 poslank in poslancev.

Naj spomnimo, da problematika izbrisanih družb sega v leto 1999, ko so poslanci sprejeli Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPP), ki naj bi povečal finančno disciplino. Zakon je omogočil izbris nedelujočih podjetij iz sodnega registra brez likvidacije. Hkrati je predvidel, da so družbeniki teh podjetij podali izjavo, na osnovi katere prevzemajo osebno odgovornost za obveznosti izbrisanih družb. Takrat je bilo izbrisanih nekaj manj kot 18.000 podjetij, mnogi družbeniki so zaradi odplačevanja dolgov obubožali, nekateri pa jih po skoraj osemnajstih letih še vedno odplačujejo.

Državni zbor je tako leta 2007 kot 2010 sprejel zakona o odpravi posledic ZFPP, ki se nanašajo na prenos obveznosti izbrisane družbe na družbenike. Vendar je pravosodje takoj po sprejetju obeh zakonov sprožilo postopek ustavne presoje in Ustavno sodišče je v neenotnem mnenju ugotovilo neskladnost obeh zakonov z ustavo. Ustavno sodišče je leta 2007 določilo termin aktivnega in neaktivnega družbenika (aktivni odgovarjajo za obveznosti izbrisanih družb), kriteriji za opredelitev pa so bili prepuščeni sodiščem. Problematika nasilno izbrisanih podjetij je prišla tudi pred mali senat evropskega sodišča za človekove pravice (primer Lekić), ki je odločil, da ukrep izbrisa družbe brez predhodne likvidacije in prehod odgovornosti za dolgove družbe na aktivne družbenike ne predstavlja kršitve človekovih pravic. Primer pa je prišel v obravnavo tudi pred veliki senat ESČP, kjer se sodbo pričakuje v roku enega leta.

Po mnenju predlagateljev zahteve za sklic izredne seje državnega zbora bi bilo potrebno obravnavati rešitev, ki je predlagana v predlogu zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb. Ta določa, da se prekinejo postopki izvršb in uveljavljanja plačila obveznosti izbrisanih družb, do dokončne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice.

Če bo Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo kršitev, bo s tem podana pravna osnova za odškodninsko odgovornost Republike Slovenije, ki bi jo naj Slovenija uredila v šestih mesecih po dokončni odločbi Evropskega sodišča za človekove pravice. Če pa Evropsko sodišče za človekove pravice ne bo ugotovilo kršitve človekovih pravic, ne bo podana odškodninska odgovornost Republike Slovenije in se bodo prekinjeni postopki nadaljevali po dosedanji pravni ureditvi.

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa seje na TV Slovenija 3, ki se bo pričela ob 8. uri!

nazaj na vrh