Civilna iniciativa proti postavitvi sprejemno-registracijskega centra za migrante v Jelšanah napoveduje protest

  • Napisal  Bogdan Sajovic
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija- center za migrante (foto: Nova24TV) Simbolična fotografija- center za migrante (foto: Nova24TV)

Civilna iniciativa za varovano mejo bo v soboto, 27. aprila, na igrišču pri gasilskem domu v Jelšanah organizirala protest proti graditvi sprejemno-registracijskega centra za migrante v Jelšanah oziroma kjerkoli na območju občine Ilirska Bistrica. Civilna iniciativa naproša vse udeležence, naj prinesejo miroljubne transparente in naj se vzdržijo sovražnega govora ter da dosledno upoštevajo navodila redarjev in policistov.

Civilna iniciativa za varovano mejo je nastala po ugasnitvi civilne iniciative, ki je skušala izvesti referendum proti postavitvi sprejemnega centra za migrante. Vlada je namreč preprečila izvedbo referenduma, češ da je protizakonit.

Sicer pa smo o nasprotovanju občanov ilirskobistriške občine postavitvi sprejemno-registracijskega centra v njihovi občini nedavno pisali tudi v tiskani izdaji Demokracije:

Občani nasprotujejo postavitvi migrantskega centra v Jelšanah

Prebivalci občine Ilirska Bistrica se v zadnjem času vse bolj soočajo z ilegalnimi migranti, ki prehajajo državno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Še posebno se to nanaša na prebivalce tistih krajevnih skupnosti, ki so najbližja državni meji. Po vsem sodeč so migranti, ki skušajo ilegalno priti v države Evropske unije in uživati sadove zlasti do priseljencev radodarnega socialnega sistema, v letošnjem letu nekoliko spremenili traso, po kateri skušajo priti v EU. V lanskem letu je bila najbolj na udaru ilegalnih migrantov Bela krajina. Migranti, ki pridejo v Evropo po t. i. Balkanski poti, so si kot izhodišče za zadnji del poti do želenega cilja izbrali zahodni del Bosne − Bihać, Veliko Kladušo, Cazin. Najkrajša pot za prehod najbližje slovenske, tj, schengenske, mejne črte je torej iz Velike Kladuše v Belo krajino. A kot rečeno, letos se je trasa ilegalnih migrantov nekoliko spremenila. Iz izhodišč v Bosni potujejo nekoliko dlje po Hrvaški in mejo prestopijo v Slovenskem primorju. Od tam pa je le kratka pot do bližnje Italije, ki je ena najbolj želenih destinacij ilegalnih migrantov.

Domačine je vse bolj strah nepovabljenih tujcev

Prebivalci občine Ilirska Bistrica, nekoliko manj pa tudi občin Koper in Kozina, letos doživljajo tisto, kar že od lanskega leta intenzivno doživljajo prebivalci Bele krajine − vdor nepovabljenih tujcev, ki prehajajo njihove posesti, taborijo v njihovih gozdičkih, prečkajo njihova dvorišča. Občani zavračajo očitke, da so rasisti ali brezsrčni, kot jih skušajo označevati migrantoljubci, ki se navadno z migranti nikoli osebno niso srečali. »Na začetku smo jim dali tudi hrano, saj smo ljudje, oni pa so bili v stiski,« pravijo nekateri prebivalci ob meji. Vendar je bilo kmalu migrantov preveč, namesto posameznikov so začele prihajati večje skupine. Ljudje se ne počutijo več varne, saj ne vedo, kakšni so nameni teh tujcev. Človek se počuti neprijetno, če sreča na samem pet moških, saj ne ve, kakšne namene imajo, še toliko bolj neprijetno pa je, če imaš ob sebi otroka, pravijo domačini, ki so se zato začeli izogibati osamljenih mest v okolici svojih naselij. Začeli so tudi zaklepati vrata, kar nekoč ni bilo v navadi, saj so se domačini vsi poznali. Ob mraku so nehali zapuščati domove, še posebno ženske in otroci. »Zdaj si že popoldne, kaj šele zvečer ali ponoči, mnogi ne upajo več na svoja dvorišča. Še posebej to velja za naše žene in dekleta,« je dejal Ivan Ceglar, predsednik Krajevne skupnosti Jelšane, ki se tudi sam dnevno srečuje z ilegalnimi migranti.

Ilegalni migranti povzročajo škodo

Domačini se tudi pritožujejo, da za ilegalnimi migranti ostajajo kupi smeti. Po prehodu meje se mnogi za nekaj ur začasno »utaborijo« in na kraju teh taborišč ostanejo kupi odpadkov, katerih odstranjevanje seveda pade na pleča domačinov. Vendar to še ni najbolj moteče, začeli so se dogajati tudi vlomi v stavbe. Domačini trdijo, da se dogaja vse več vlomov v lope, zidanice, vikende, za katere sumijo, da so delo migrantov. Za nepovabljenimi gosti ostajajo vlomljena vrata in okna, občasno ukradejo različne predmete in hrano, ostanejo odpadki. Včasih pa nepovabljeni gostje v stavbah kaj uničijo, tudi iz objestnosti in celo iz sovraštva. Josip Surina je v svojem vikendu, v katerega so mu vlomili migranti, našel križ z Jezusom, zlomljen na več delov. »Posebej si je nekdo vzel čas, saj je odtrgal glavo, roke.« Surina pravi, da izkušnje dalj časa ni želel zaupati novinarjem, saj se je bal, da ga bodo označili za nestrpneža. A si je premislil, potem ko je poslušal besede evropske poslanke Tanje Fajon, ki je v zvezi z migranti dejala, da je tem ljudem treba pomagati. »To je daleč od resnice, to so razbijači in vsiljivci in ne ljudje, ki so potrebni pomoči. Presodite sami.« 

Mnogi domačini ne prijavijo vlomov, pa ne samo zato, da bi se izognili stigmatizaciji zaradi »ksenofobije«, pač pa zato, ker ne pričakujejo, da bodo krivce ujeli, pa tudi če bi jih, denarja za povračilo škode najbrž ne bi nikoli mogli izterjati. Zato se izognejo sitnostim s papirologijo in škodo raje »požrejo«. To pa seveda ne pomeni, da jih to ne moti. Od države razumljivo pričakujejo zagotovila, da bo zavarovala ljudi in njihovo imetje, in to predvsem tako, da bo zavarovala državno mejo. Občino sta obiskala notranji minister in vrh policije ter jim zagotovila, da bodo mejo zavarovali, vendar pa glede na vsakodnevne izkušnje občani Ilirske Bistrice tem zagotovilom vse manj verjamejo.

Nasprotovanje migrantskemu centru

Za nameček pa se je razvedelo, da namerava država v Jelšanah postaviti sprejemni center za migrante. Prebivalci Jelšan temu razumljivo nasprotujejo. Ustanovili so iniciativo, ki želi to preprečiti. Vodi jo predsednik Krajevne skupnosti Jelšane Ivan Ceglar, ki pravi, da če bi bilo varovanje državne meje dobro, sprejemno-registracijski center, ki ga načrtuje država na mejnem prehodu Jelšane, ne bi bil potreben. Sporna je tudi velikost načrtovanega centra, saj naj bi imel dva šotora s po dvesto ležišči in deset zabojnikov z vso potrebno infrastrukturo, kar pomeni, da bi lahko sprejel od 600 do 1.000 migrantov, se pravi, da bi jih bilo štirikrat več kot domačinov, saj Jelšane štejejo 250 prebivalcev. Prebivalci Jelšan, Podgrada, Kuteževa, Novokračin in Zabič so torej ustanovili civilno iniciativo, ki je skušala doseči občinski referendum, s katerim bi preprečili postavitev migrantskega centra, vendar je občina ugotovila, da bi bil posvetovalni referendum o sprejemno-registracijskem centru za migrante v nasprotju z veljavno zakonodajo, zato so občani promptno ustanovili Civilno iniciativo za varovano mejo. Med prvimi aktivnostmi bosta zbiranje podpisov pod peticijo in protestni pohod do meje. S to iniciativo se strinja tudi župan občine Ilirska Bistrica Emil Rojc, ki je sicer član stranke SD tako kot ena glavnih mignatoljubk Tanja Fajon, vendar očitno nima enakega pogleda na migrantsko problematiko. To je razumljivo, saj se pogled tistih, ki se vsakodnevno soočajo z težavami, ki jih povzročajo migracije, močno razlikuje od pogleda tistih, ki so daleč stran, v Ljubljani ali Bruslju. »Ta objekt ne bo v ničemer izboljšal varnosti občanov, ampak jo bo celo poslabšal. Državi predlagamo, naj zagotovi varovanje meje v skladu z zakonom, tako da nezakoniti migranti ne bodo nenadzorovano prehajali državne meje in se potem gibali po občini Ilirska Bistrica,« pravi župan, ki je v imenu ljudi vlado Marjana Šarca obvestil, da občani Ilirske Bistrice migrantskega centra ne želijo.«

nazaj na vrh