Celje: Majniška deklaracija 1989 - tisočletne sanje Slovencev, ki jih nismo izsanjali do konca

foto: V Fokusu foto: V Fokusu

Včeraj zvečer v Celju v prostorih Celjskega doma je potekala slovesnost ob 30-letnici prebiranja Majniške deklaracije na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slovesnost je organiziralo Pokrajinsko združenje za vrednote slovenske osamosvojitve za Zahodno Štajersko.

 

Samo ime Majniška deklaracija je privzeto po znameniti deklaraciji dr. Antona Korošca iz leta 1917, ko so takrat južnoslovanski narodi zahtevali združitev v novo politično tvorbo, takrat oziroma kasneje znano kot Jugoslavija.

8. maja 1989 je bil prebran dokument, ki je pomenil njen konec in začetek samostojne Slovenije. Takrat se je na Kongresnem trgu zbralo na »odpri seji« kar 20.000 ljudi, pozneje pa je dokument podpisalo 100.000 ljudi. Majniška deklaracija  je takrat predstavljala politični dokument  Demosa, slovenske demokratske opozicije.

Pomen tega je tako velik, saj enkratno zaznamuje celotni potek zgodovine slovenskega naroda, da so ga tudi v zahodnoštajerski pokrajini, ki je prav tako imela svoj pomemben delež v osamosvojitvenih procesih, zaznamovali na primeren način.

Pozdravni nagovor je imel Stane Zorko, predsednik VSO Zahodnoštajerske pokrajine. V svojem nagovoru je poudaril, da so Majniška deklaracija in procesi, ki so sledili kasneje, očiten dokaz, da je to zasluga celotnega slovenskega naroda, v katerem so bili nekateri posamezniki začetniki sprememb, ki so pripeljale do nastanka slovenske države.

Breda Arnšek, podžupanja Mestne občine Celje, je v svojem nagovoru dejala: »Veseli smo in ponosni na vse naše dosežke, Majniško deklaracijo, plebiscit, osamosvojitev, sprejem v evropsko družino narodov in demokratičnih držav. Prav zato nas veseli,  da ste za to okroglo in pomembno obletnico izbrali knežje mesto Celje.« Celje je tudi s svojimi dejanji pokazalo, da je imelo aktiven odnos do vseh dejanj v času osamosvajanja.

Dr. Dimitrij Rupel je eden od piscev Majniške deklaracije, dokumenta, ki je nastal prav v njegovi pisarni na FSPN aprila 1989. Poleg njega so pri pisanju sodelovali še: Janez JanšaFrance Bučar, Hubert PožarnikVeno Taufer in Ivo Urbančič. V svojem slavnostnem govoru pa je dejal: »Na vprašanje, ali so se uresničile napovedi Majniške deklaracije, je moj odgovor da in ne. Da, govori dejstvo, da Slovenija obstoja kot suverena država slovenskega naroda. Nastajala je nekaj let, kar je v primerjavi z drugimi narodi in nastajanjem njihovih držav bliskovito obdobje oziroma čas. Brez motenj ni šlo. Že kmalu po prebiranju Majniške deklaracije je sledil proti-odgovor s temeljno listino, ki je predvidevala 'posodabljanje' slovenske države, ki pa bi bila vseeno pod skupno reformirano federacijo. Dejanja ki so se začela že od leta  poprej, se niso ustavila. Leta 1991, 25 junija, je Slovenija razglasila suvereno in neodvisno državo.« Slovenija je dočakala sprejem v Evropsko unijo in Nato. O sami demokraciji in pričakovanjih pri nas in v EU-družini smo po besedah dr. Dimitrija Rupla v določenih segmentih razočarani. O vlogi Demosa pravi: »Demos je deloval kot nogometno moštvo, ki je odlično začelo tekmo, delovalo uigrano, kasneje pa je omagalo.« Z druge strani pa, kar se Evrope same tiče, Rupel opaža, da zahodni politiki o delu Evrope, ki se je priključil pozneje k družini svobodnih evropskih narodov, nekako površno sklepajo o teh novih demokracijah, brez upoštevanja njihovih specifik ter balasta, ki so ga prinesle s seboj kot breme iz 50-letne prisotnosti komunizma in nesvobode na njihovih tleh.

Današnja demokracija potrebuje neke vrste posodobitve in prilagoditve času in ljudem, da lahko zajame čim večje število državljanov.

Kulturni del slovesnost  je bil zapolnjen z recitalom Romana Končarja, umetnika, domoljuba, član predsedstva VSO, udeleženca na dogodku ob prebiranju Majniške deklaracije. Kot pravi, je stal na tistem znamenitem odru, oče, ki je svojo hčer v zelo rosnih letih naučil petja slovenske himne.

Glasbeno-domoljubni del je bil zapolnjen s petjem domoljubnih skladb in napevov v izvedbi dijakinj in dijakov Prve gimnazije Celje pod vodstvom profesorja Tomaža Marčiča.

Iskrena hvala prav vsem za globoko doživet večer in slovesnost!

Vane K. Tegov

(Vir: V Fokusu)

 

nazaj na vrh