Boštjan M. Zupančič: In moji so hodili v zasebno katoliško solo v Franciji, ki je bila (kljub francoskemu laicizmu po zakonu iz l. 1904) v celoti financirana iz budžeta.

Boštjan M. Zupančič (foto: Polona Avanzo) Boštjan M. Zupančič (foto: Polona Avanzo)

Potem ko je državni zbor v sredo z 42 glasovi podpore sprejel protiustavne spremembe zakona glede financiranja javnih šol, ki niso v državni lasti, rezultati mature pa so ponovno jasno pokazali, da ravno dijaki katoliških gimnazij dosegajo rezultate, ki so vidno nad slovenskim povprečjem, se poraja vprašanje, zakaj leva vladna garnitura nasprotuje polnemu financiranju zasebnih šol. Gre le za ideološki boj ali je razlog še v čem drugem?

V preteklem tednu je veliko zgražanja sprožilo dejstvo, da je državni zbor z 42 glasovi podpore sprejel spremembe zakona glede financiranja javnih šol, ki niso v državni lasti, in to kljub jasnim opozorilom številnih uglednih pravnikov, da gre pri tem za neustavno odločitev. Za omenjeno blamažo so krivi predvsem poslanci SMC, ki so se taktično vzdržali glasovanja, ter poslanci strank LMŠ, SD, DeSUS, SAB in nadkoalicijske skrajne Levice, ki so glasovali za spremembe zakona, po katerih naj bi država pri osnovnih šolah financirala le obvezni del javnega programa, razširjenega pa ne.

Na paradoksalnost omenjene odločitve, h kateri so odločilno prispevali slovenski levičarji, so jasno pokazali tudi rezultati letošnje splošne mature, pri katerih se je ponovno izkazalo, da zasebno šolstvo ponuja kvalitetnejši vzgojno-izobraževalni proces od javnega. Tri izmed štirih katoliških gimnazij se namreč lahko pohvalijo s 100-odstotnim uspehom, skupaj pa so z 98,5-odstotno uspešnostjo precej nad slovenskim povprečjem, ki znaša 90,3 odstotka.

Katoliške gimnazije v Želimljah, Mariboru, Vipavi in Ljubljani (Foto: Katoliško šolstvo)

Levica želi še naprej ohranjati primat v šolstvu z namenom indoktrinacije mladih
Dejstvo je, da se levičarji s premierjem Marjanom Šarcem in ministrom za izobraževanjem Jernejem Pikalom na čelu bojijo katoliškega izobraženstva. Ob tem so z glasovanjem poslanci levih strank še enkrat znova dokazali, da jim je ideološki obračun pomembnejši celo od spoštovanja ustave. Jasno torej je, da vladajoča levica s tem, ko želi še naprej ohranjati primat v šolstvu z namenom indoktrinacije mladih, dejansko omejuje dostop do kakovostnejših storitev običajnim državljanom.

Marjan Šarec in Jernej Pikalo (Foto: STA)

V Franciji država financira celo vzdrževanje sakralnih objektov
Da gre pri omejevanju financiranja zasebnih šol za nespametno odločitev, je na Twitterju opozoril tudi nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice iz Slovenije, Boštjan M. Zupančič. Ta je poudaril, da je zasebno šolstvo celo v Franciji, znani po svojem liberalizmu, financirano s strani države. Zapisal je: “In moji so hodili v zasebno katoliško šolo v Franciji, ki je bila (kljub francoskemu laicizmu po zakonu iz l. 1904) v celoti financirana iz budžeta.” Ob tem je opozoril na dejstvo, da v Franciji država pokriva celo stroške vzdrževanja verskih objektov. “Da ne govorimo o tem, da tam država financira vzdrževanje sakralnih objektov,” je zapisal. Pri nas pa ni tako, za svoje vzdrževanje morajo celo zasebni vzgojno-izobraževalni zavodi plačati sami, država pa po noveli, sprejeti v državnem zboru, ne bo financirala niti razširjenega programa v nevladnih osnovnih šolah, ampak samo obveznega.

In moji so hodili v zasebno katoliško solo v Franciji, ki je bila (kljub francoskemu laicizmu po zakonu iz l. 1904) v celoti financirana iz budžeta. Da ne govorimo o tem, da tam država financira vzdrževanje sakralnih objektov. https://t.co/dF7F7VEoDF

— Boštjan M. Zupančič (@bmz9453) July 14, 2019

Možnosti za to, da sporna novela vendarle ne bo sprejeta, še vedno obstajajo. Državni svet je namreč na predlog skupine državnih svetnikov na ponedeljkovi izredni seji izglasoval odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, kar pomeni, da morata Šarec in Pikalo na ponovnem glasovanju zbrati 46 glasov in ne le 42, kolikor sta jih na sredinem glasovanju. Tega pa brez glasov SDS, SMC, NSi ali SNS niti teoretično ne moreta doseči.

Rajko Golob

nazaj na vrh