Ali Vrhovno sodišče RS res že dve leti posel dostopa do pravno-informacijskega sistema oddaja prek aneksa, namesto da bi to uredilo s pravočasnim novim javnim naročilom?

  • Napisal  sds.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Dejan Kaloh (foto: sds.si) Dejan Kaloh (foto: sds.si)

Poslanec SDS mag. Dejan Kaloh je na ministrico za pravosodje go. Andrejo Katič naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z zakonitostjo posla glede dostopa do pravno-informacijskega sistema.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju:

V začetku maja 2019 je bil v časniku Finance objavljen članek z naslovom »Zaupanje v sodstvo: aneks na Vrhovnem sodišču trese meje zakonitosti javnih naročil«. Iz članka je razvidno, da Vrhovno sodišče RS že dve leti posel dostopa do pravno informacijskega sistema oddaja prek aneksa, namesto da bi to uredilo s pravočasnim novim javnim naročilom; vrednost aneksa pa že presega 30 odstotkov izvorne pogodbe, kar je dejansko v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju.
 
Posel je leta 2014 dobil IUS Software (zdaj podjetje Lexpera) in to za obdobje treh let. Tri dni pred potekom pogodbe, 23. novembra 2017, je bil k osnovni pogodbi sklenjen aneks. Ta je bil sklenjen za »nedoločen čas« oziroma do takrat, dokler ne bo izbran novi izvajalec v novem postopku javnega naročanja. Po podpisanem aneksu iz leta 2017 Lexpera prejema 146.400 evrov na leto ali 12.200 evrov na mesec.

V zvezi s tem vas sprašujem naslednje:

1. Zakaj poldrugo leto po izteku pogodbenega roka, še vedno ni bil izbran novi izvajalec oziroma ponudnik dostopa do pravno informacijskega sistema? To je še zlasti pomembno vprašanje, ker je podjetje Tax Fin Lex za isto storitev ponudilo ceno slabih 63.000 na leto, kar je dvakrat nižja cena, pa v neuspešnem postopku izbire iz leta 2017 vseeno ni bilo izbrano? S takšnim aneksom se potem visoka ponudbena cena lahko vzdržuje še nekaj let, kar je najmanj negospodarno početje porabnika proračunskih sredstev.

2. Od novembra 2017 do maja 2019, ko velja aneks, je Lexpera dobila že prek 200.000 evrov. Izvorna pogodba je bila vredna 439.200 evrov. Izplačanih 200.000 evrov po podpisanem aneksu pomeni že skoraj polovico izvorne pogodbe. Je zaradi tega spornega ravnanja Vrhovnega sodišča RS pravosodno ministrstvo že zavzelo kakšno stališče oziroma ali ga bo v bližnji prihodnosti?

3. Kako naj se v javnosti krepi zaupanje do sodne veje oblasti, če samo vrhovno sodišče, ki je najvišja instanca rednega sodstva in ji državljani pripisujejo dosledno spoštovanje zakonov, pri svojem poslovanju ne spoštuje relevantnih zakonskih določb? In če se lahko sporne prakse aneksov poslužuje vrhovno sodišče, zakaj bi kdo od drugih naročnikov pri javnih naročilih delal drugače, če je to očitno možno in ostaja brez posledic odgovornih?

4. Ali bo odgovorna oseba Vrhovnega sodišča RS, to je v tem primeru Damijan Florjančič, za očitani prekršek v zvezi s kršitvijo zakona o javnem naročanju kakorkoli odgovarjala?

Vir: sds.si

nazaj na vrh