Slovenija

Dr. Božo Predalič: Bojijo se resnice – predvsem resnice o svoji vlogi!Objavljamo govor dr. Boža Predaliča, ki ga je imel pred stavbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije 24. julija 2014:

Dragi prijatelji, tudi danes smo se zbrali tu pred Vrhovnim sodiščem zato, da izrazimo podporo Janezu Janši in Tonetu Krkoviču. Tu smo zato, da izrazimo podporo slovenskima osamosvojiteljema, ki sta žrtvi montiranega političnega procesa, ki sta žrtvi dejstva, da se nasledniki teh, ki so leta 45ʹ s prevaro in lažjo prevzeli oblast, danes bojijo soočiti z Janezom Janšo v pošteni volilni tekmi.

Ko sem pred več kot ¼ stoletja hodil na Roško izražat podporo Janezu, Ivanu, Davidu in Franciju, si niti v najbolj morečih sanjah nisem predstavljal, da bom 26 let kasneje moral ponovno hoditi pred sodišče izražat podporo isti osebi, ki je ponovno sojena na krivičnem političnem sojenju.

Edini razliki, ki ju vidim med tema dvema procesoma, je le v tem, da smo v času Roške živeli v totalitarnem komunističnem režimu, danes pa naj bi živeli v demokraciji.

Peinkiherjeve izjave so po mnenju Peterleta naknadni spomini za sedanje politične potrebe

Predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle je glede trditev nekdanjega vodje obveščevalnega oddelka na obrambnem ministrstvu Antona Peinkiherja v zvezi z osamosvojitvijo danes dejal, da če je vedel kaj pomembnega, bi to - v bran države - moral povedati veliko prej. Ocenil jih je za "naknadne spomine za sedanje politične potrebe".

"Da to počenja šele zdaj, postavlja pod vprašaj njegovo osebno verodostojnost," meni Peterle. "Nimam namena ukvarjati se z urami in minutami, v kar je šla že javna debata. A če bi takrat spali, se ne bi osamosvojili. Spali pa smo bolj malo, ne glede na to, kje je kdo spal," pravi Peterle.

Peinkiher v pismu, ki ga je danes objavilo Delo, navaja, da je tedanji obrambni minister, danes predsednik SDS Janez Janša, "tik pred zdajci dal reorganizirati utečene štabe in enote Teritorialne obrambe, kar je povzročilo slabo koordinacijo in slabo bojno pripravljenost". Ob tem izraža prepričanje, da bi lahko osamosvojitev v tistih dneh zavarovali in dosegli brez žrtev in velike materialne škode.

Po mnenju Matevža Krivica Janši ni mogoče odvzeti poslanskega mandataNekdanji ustavni sodnik mag. Matevž Krivic v današnji izdaji Dnevnika odgovarja bralcu, ki je sicer prepričan, da bi morali predsedniku SDS Janezu Janši odvzeti poslanski mandat. Češ veljavni zakon obsojencem preprečuje opravljanje funkcije poslanca. Krivic je ob tem pojasnil, da zakon določa le, da poslancu, ki je to funkcijo že nastopil, funkcija preneha, če je kasneje obsojen na daljšo zaporno kazen – »pa še v tem primeru le, če parlament odloči drugače«.

»Če je nekdo že kandidiral kot pravnomočno obsojen in so volilci to vedeli, pa so ga kljub temu izvolili, pa ni nikakršnega dvoma (to je prav v Dnevniku zelo jasno ustavnopravno utemeljil dr. Andraž Teršek, ne jaz), da je ljudskemu izvoljencu treba omogočiti, da bo funkcijo ljudskega predstavnika v parlamentu lahko tudi nemoteno opravljal,« je v svojem pismu zapisal Krivic. Vsaj dokler zakon ne bo določil drugače, pravi. Ob tem pa Krivic dodaja, da bi bilo spreminjanje zakona pod pritiskom enega konkretnega primera lahko zelo sporno in problematično. »Na razpolago je mnogo preprostejša rešitev tega konkretnega primera: sodišče (vrhovno ali ustavno) naj Janši prekine izvrševanje zaporne kazni, dokler ne bo vsaj znotraj Slovenije dokončno odločeno o tem, ali bo njegova obsodba obstala ali ne. Najkasneje v pol leta bo to jasno,« je še zapisal Krivic, ki računa, da se bodo v prihodnje politične strasti toliko umirile, da bo možno sprejeti tudi razumen in z ustavo skladen zakon o tem, kaj storiti z zapornikom, ki je bil izvoljen za poslanca.

Mitja Steinbacher: Koalicijska pogajanja CerarjevihMiro Cerar, zmagovalec predčasnih parlamentarnih volitev in najverjetnejši predsednik nove vlade je ob svoji gladki zmagi dejal, da si želi pisane vlade. Miro Cerar je, tega se najbrž tudi sam zaveda, zavezan v levo koalicijo, saj so ga tja, kljub načelnim prizadevanjem po sredinskosti, postavili volivci, dokončno pa se je na levo po zavrnitvi sodelovanja z SDS pomaknil tudi sam. Vabilo na sodelovanje je po poročanju nacionalne televizije Stranka Mira Cerarja namreč poslala vsem parlamentarnim strankam, razen SDS. Tudi NSi, čeprav je velika verjetnost, da ga bo ta zaradi nemoči izvajanja svojega programa v vladi levih in k bolj socialističnim ukrepom nagnjenih strank najbrž zavrnila.

Resnici na ljubo dvomim, da bi bil Cerar ob ostalih koalicijskih partnerjih NSi pripravljen ponuditi zadosti kredibilno podporo pri izvajanju bistvenih delov njenega programa.


Svetovalci v štabu Mira Cerarja najbrž dobro vedo, da so predvolilne besede eno, pogajanja in končno besedilo koalicijske pogodbe pa nekaj povsem drugega. V to se bodo lahko kmalu prepričali, ko se bodo pričela prva pogajanja s potencialnimi koalicijskimi partnerji in z njimi prvi odmiki iz zamišljenih smeri. In bolj kot bo končna vladna zasedba pisana, bolj bo koalicijska pogodba mešana in večja bodo odstopanja od predvolilnih besed in obratno. Bolj kot je vlada enobarvna, manj je odstopanj od zastavljenih ciljev, manj je bežanja pred odgovornostjo v primeru slabih rezultatov in bolj pregledno je delovanje vlade, ki ga ne zaznamujejo medsebojna obračunavanja koalicijskih partnerjev.
Analiza volilnih rezultatov in povolilnih izjav voditeljev na novo izvoljenih parlamentarnih strank kaže na koalicijo SMC, SD, Desus in morda ZaAB. NSi si v tej sestavi vlade ne predstavljam, ker ima z omenjenimi strankami neskladen ekonomsko-političen program in bi bilo sodelovanje v takšni vladi neodgovorno do volilnega telesa stranke. Vstop v vlado bi za stranko pomenil degradacijo njenega programa, medtem ko bi ji opozicijska drža omogočala piljenje programskih usmeritev in sprotno kritiko vlade na področjih, kjer je stranka najmočnejša: nizki davki, privatizacija, odprava birokratskih ovir, strukturne reforme na trgu dela, racionalizacija javne uprave ipd. SDS, ki tudi nadalje ostaja najmočnejša opozicijska stranka, bo najbrž v veliki meri vztrajala pri nelegitimnosti volitev, še posebej, če bo sodba Janezu Janši razveljavljena. Slednje se bo po vsem sodeč najbrž tudi v resnici zgodilo, če ne prej, pa na zadnji instanci, torej na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Sodbe, ki temeljijo na indicih o prejetih obljubah resnici na ljubo ne sodijo v sodobno in na demokratičnih načelih ter vladavini prava temelječo evropsko združbo. Indične sodbe o domnevnih obljubah so, prosto po Solženicinu, pogosto izvajali na podlagi zloglasnega 58. člena sovjetskega kazenskega zakonika v obdobju najbolj trdega stalinizma.

Cerar si še vedno želi mavrično koalicijoNajverjetnejši novi mandatar Miro Cerar tudi po današnjih prvih pogovorih z nekaterimi novoizvoljenimi strankami ni izgubil upanja v sestavo široke koalicije. Po njegovem mnenju je možnost, da se njeni prvi zanesljivi obrisi pokažejo do prihodnjega petka, ko bo ustanovna seja DZ. Prihodnji teden bodo stranke nadaljevale z bolj vsebinskimi pogovori.


Cerar je po srečanju z DeSUS, Združeno levico, ZaAB in NSi v izjavi novinarjem ocenil, da so pogovori potekali zelo dobro in dajejo upanje, da bodo tako potekali tudi naprej. A je ta hip prezgodaj govoriti o tem, kdo bo v koaliciji in kdo ne, je dejal.

 


Upanje v široko koalicijo po Cerarjevih besedah ostaja, čeprav vanjo ne bodo nikogar silili. "Sedaj lahko iz razgovorov sklepam, da imajo tudi stranke, ki so danes sodelovale pri pogovorih, željo, da nekaj storijo za Slovenijo in so pripravljene prevzeti odgovornost. Ali v vladi ali zunaj nje, bo njihova odločitev," je dejal Cerar. Veseli pa ga, da se vsi zavedajo resnosti položaja, ki terja dokončne ukrepe za izhod iz krize.
Kot je pojasnil Cerar, ki se bo v petek sestal še s SD, so se danes pogovarjali neformalno, predvsem o vsebinskih prioritetah, ki naj bi jih imela prihodnja vlada. Načeli so tudi osnovna vprašanja področij, ki bi lahko bila zanimiva za stranke. A pogovori niso šli dlje od spoznavnih tem.
Pisna gradiva si bodo še izmenjali, tudi preko vikenda. Na tej podlagi pa bodo v začetku prihodnjega tedna nadaljevali bolj vsebinske pogovore.
Namera SMC je bila, je dejal Cerar, najprej omogočiti predstavnikom strank, da povedo, ali se vidijo v koaliciji in kakšne so njihove prioritete. Iniciativo za pogovore bo SMC po Cerarjevih besedah stopnjevala, tako da bodo primerjali in usklajevali programe ter vse druge vidike, ki so del koalicijskih pogajanj.

Vera Ban: Maša za Janeza Janšo v Mekinjah pri KamnikuNaši TV-mediji so sinoči oživeli. Notranjost cerkve v Mekinjah pri Kamniku je zažarela v vsej svoji lepoti in poduhovljenosti, govorci v mikrofon pa so naznanjali hudo uro. Priprave so potekale do potankosti natančno; naj se ve, kdo bo ZA in kdo PROTI. »Se boste udeležili maše, imate kaj proti maši za obsojenca, vas kaj moti?« Vaški župnik se je moral izjasniti, ali mar Cerkev ni ločena od države in ali se mu zdi spodobno darovati mašo za politika v zaporu. Odgovori so bili več ali manj naklonjeni temu, da je neka gospa darovala 17 evrov za mašo. Z drugimi besedami: ali sploh smemo molit za Janšo, lahko prestopimo prag cerkve, če vstopamo vanjo s tem namenom? Gospa, ki je sprožila ta vihar, seveda ni izdala svojega imena in priimka in to je bolelo zvedave novinarje. Kot v plesu čarovnic so obletavali župnika in vaščane, da bi izvedeli kaj več, celo pod z rožami okrašenimi balkoni so se ustavljali in tamkajšnjim stanovalcem molili mikrofon pod nos, če bi povedali kaj pregrešnega za današnji čas. Ja, take živahnosti v tem kraju najbrž že dolgo ni bilo in župnik, ki ima zagotovo rad svoje farane, lahko zapiše dogodek v cerkveni almanah.

In zaključek? V cerkvi se je pri maši za Janeza Janšo zbralo okoli sto vaščanov, so poročali. Pa ceremonij še ni bilo konec. Zanimanje poročevalcev se je namreč nadaljevalo z vprašanji, ali se je maše udeležilo tudi kaj politikov in kateri so bili tam. Sledilo je razočaranje – nobeden od politikov ni prišel molit za Janeza.

Mi pa molimo. Zanj in za vse njegove, ki trpijo zaradi njegove odsotnosti, pa tudi za vse tiste kristjane, ki so prijazno vabljeni, da skupaj z nami pred vrhovnim sodiščem prižgejo luč svobode in upanja za takojšnjo osvoboditev Janeza Janše, ki je bil tako kot Kristus po krivem obsojen.

Vera Ban

Lj., 24. julij 2014

Patricija Šulin: Italijansko predsedovanje EU bo izpostavilo pomembne prioritetePo mnenju evropske poslanke Patricije Šulin so promet, varstvo okolja in zniževanje emisij CO2, varstvo pravic potnikov, turizem pomembne prioritete italijanskega predsedovanja EU.

"Italijanske prometne prioritete so korak naprej pri oblikovanju enotnega evropskega prometnega prostora, ključne za ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje gospodarske rasti ter še kako pomembne tudi za Slovenijo," meni o prednostnih nalogah italijanskega predsedstva na področju prometa Patricija Šulin, nadomestna članica Odbora za promet in turizem v Evropskem parlamentu.

Za Slovenijo so lahko še posebej zanimive načrtovane aktivnosti na področjih pristanišč in vseevropskih transportnih omrežij (TEN-T). Z Uredbo o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančni preglednosti pristanišč želijo Italijani izboljšati poslovanje in transportne povezave med ključnimi evropskimi pristanišči; med 329 pristanišči, ki jih je konec 2013 potrdil Svet, je tudi Koper. Na področju TEN-T pa bo italijansko predsedstvo posebno pozornost namenilo definiranju infrastrukturnih prioritet, razporeditvi sredstev in spodbujanju poglobljene ocene vseevropskih transportnih omrežij.

Šulinova je zadovoljna, da so med italijanskimi prioritetami tudi varstvo okolja in zniževanje izpustov CO2, varstvo pravic potnikov v letalskem prometu in varnost v prometu. "Spodbujanje konkurenčnosti je pomemben, ne pa tudi edini cilj aktivnosti na področju prometa," izpostavlja poslanka.

Italijansko predsedstvo si tako kot evropski poslanci želi čim prej začeti pogajanja s Parlamentom o "tehničnem stebru" četrtega železniškega paketa. Hkrati si prizadeva tudi, da bo direktiva o izmenjavi informacij o prometnih prekrških, v začetku maja razveljavljena zaradi neustrezne zakonske osnove, čim prej sprejeta. Italijani bodo spodbudili tudi pogajanja o predlagani Uredbi o "Enotnem evropskem nebu 2" , o kateri se je marca opredelil še parlament iz prejšnjega sklica.

Za Patricijo Šulin so pomembne tudi italijanske prioritete na področju turizma, "ki ima ključno vlogo za gospodarski razvoj posamezne države članice in pri kreiranju delovnih mest v EU in še posebej v Sloveniji".

Odbor 2014 že 35. dan opravlja svoje poslanstvoSpoštovani

Danes mineva že 35. dan odkar je Odbor 2014 pričel z opravljanjem  svojega poslanstva. Odbor 2014 se vsakodnevno bori za doseganje svojih zastavljenih ciljev z namenom, da bi Slovenija končno postala pravna država, kjer je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin nujno ne glede na politično ali kakršnokoli drugo pripadnost. Z vsakodnevnim prižiganjem svečk, luči upanja, svobode in pravice, želimo pokazati,da imamo upanje, na svobodo in pravico pa še čakamo.

Vsi, ki verjamete, da se je vredno boriti za pravno in demokratično Slovenijo, ste vabljeni danes, ob 17.00, pred Vrhovno sodišče, k prižiganju svečk, kjer se nam bodo med drugim pridružili: dr. Milan Zver, mag. Anže Logar in dr. Božo Predalič.

Vljudno vabljeni!

Primc: Protestirali bomo dokler Janša ne bo izpuščen iz zapora!Zagovornik Janeza Janše Franci Matoz je danes ponovno pozval vrhovno sodišče, naj ne zavlačuje z zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je v imenu Janše vložil na sodbo v zadevi Patria. Po njegovem mnenju je vrhovno sodišče z nedavnimi odločitvami glede zahtev za izločitev določenih sodnikov v zadevi Patria dokazalo, da lahko odloča hitro.

Po Matozovem mnenju tako ni razloga, zakaj ne bi vrhovno sodišče takoj odločilo, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe Janši, ki je od 20. junija v zaporu na Dobu, odloži oziroma prekine.

Matoz je na današnji novinarski konferenci Odbora 2014 tudi opozoril, da je ustavno sodišče kljub velikemu pripadu zadev odločilo o Janševi pritožbi v roku 30 dni. Argument vrhovnega sodišča, da je treba pred odločanjem o Janševi zahtevi za varstvo zakonitosti preštudirati celoten spis, pa je po Matozovih trditvah neresničen.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo prihajajoča Cerarjeva vlada zdržala več kot eno leto?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Upanje, pravica in svoboda

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/714000MST_0337.jpg

Udeleženci četrtkovega shoda so se najprej zbrali na Kongresnem trgu, kjer so jih pričakali predstavniki Odbora 2014 z velikim zahvalnim napisom Janezu Janši za zasluge pri osamosvajanju Slovenije. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/732821MST_0426.JPG

Množica zbranih je odšla po Wolfovi ulici na Prešernov trg, kjer je že maja letos potekal množični shod v podporo Majniški deklaraciji. Ob tem ni manjkalo dežnikov – pa ne samo zaradi občasnega rosenja. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/459868MST_0498.JPG

V prvi vrsti pred stopniščem frančiškanske cerkve so se zvrstili govorci na prireditvi pa tudi Urška Bačovnik. Med govorci je bil tudi David Tasič, ki meni, da je Janša moral v zapor zaradi svojega prepričanja in ne zaradi nezakonitih dejanj. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/715291MST_0593.JPG

Prišli so tudi gostje od drugod, med drugim nekdanji slovaški premier Mikuláš Dzurinda. Javnost je nagovoril tudi podpredsednik SDS in evropski poslanec Milan Zver, ki je spomnil, da je Miro Cerar nov obraz samo do naslednjih volitev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/725587MST_0631.JPG

Dvignjena kazalec in sredinec – pozdrav miru in svobodi. Demokracija ni ne leva ne desna, ampak je ena sama. Dr. Jože Pučnik bi dejal: Gre za Slovenijo. Zato tudi toliko slovenskih zastav na shodu. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/186633MST_0636.JPG

Pogled na frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja in množico ob njej. Opaziti je bilo mogoče tudi transparente, ki predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši sporočajo, da je bilo dovolj »tepihovanja«. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/896110MST_0672.JPG

Med množico je bilo mogoče slišati vzklike »Kučana v zapor«. Sicer pa so se udeleženci aktivno odzivali na govore, ki so bili močno motivacijski. Zborovanje je bilo kljub močnim čustvom dostojanstveno in kulturno. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/411172MST_0717.JPG

Opaziti je bilo mogoče tudi evropske zastave, kar ne preseneča, saj gre pri slovenski pomladi tudi za prizadevanje za evropsko Slovenijo. (Foto: Matic Štojs)