Slovenija

»Vstajnik« razkrinkal pravo ozadje »spontanih« vseslovenskih vstajEdini cilj je bil zrušiti Janeza Janšo, čemur so zagnano asistirali sindikalisti, zveza borcev, Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati.

Kar je novembra 2013 o zaledju slovenskega vstajniškega gibanja za Primorske novice razkril vstajnik Lenart Zajc, je sedaj potrdil in dopolnil še ustanovitelj gibanja Kričač ter eden izmed treh začetnikov vstaj Peter Petrovčič – edini cilj je bil zrušiti Janeza Janšo, čemur so zagnano asistirali sindikalisti, zveza borcev, Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati.

 

 

 

Naj spomnimo, da je Lenart Zajc v intervjuju za Primorske novice 8. novembra 2013 dejal, da so upor proti Janezu Janši »zelo močno podpirali sindikati, pa mediji« ter da so strici iz ozadja »zagotavljali vso infrastrukturno podporo, ki so jo protestniki takrat potrebovali.«

Peter Petrovčič pa je v intervjuju za Primorske novice 18. aprila 2014 razkril še več. Kot je dejal, je gibanje Vseslovenska ljudska vstaja »na neki način razpadlo. Po padcu Janeza Janše smo ostali brez vseh večjih podpornih stebrov, zlasti sindikatov. Še februarja lani smo z Branimirjem Štrukljem iz Sviza, Dušanom Semoličem iz ZSSS in ostalimi sindikalisti skupaj korakali po Ljubljani in zahtevali odstop političnih elit, tako levih kot desnih. Potem ko so očitno dosegli svoje – zamenjavo Janše -, so se umaknili. Nič več ni bilo pozivov članstvu k udeležbi na protestih. Tudi zveza borcev in nekatere politične stranke, pri tem mislim na Pozitivno Slovenijo in Socialne demokrate, so prenehali vabiti svoje ljudi na proteste. Na naslednji vstaji, marca, je bilo že manj ljudi, na aprilski še manj ... In kot operativni vodja vstaj si nisem upal postavili novega datuma, saj sem se bal, da se bo zbralo vsega sto ljudi.« Poudaril je naslednje: »Dejstvo je, da je skoraj 80 odstotkov ljudi prišlo na proteste izključno zaradi Janeza Janše.« Po njegovem mnenju se je ta »naivna zgodba« končala zelo klavrno »tudi zaradi ideologije socializma in rdeče zvezde, ki so jo nekateri spretno vnesli med protestnike.«

Mladopravniki: Ne, ni nam vseeno!»Ne, ni nam vseeno!« je sporočilo, ki so ga danes ob prvi okrogli mizi pustili Mladopravniki. Pri Mladopravnikih gre za pobudo mladih pravnikov, različnih svetovno-nazorskih usmeritev, ki združuje društva študentov vseh treh slovenskih Pravnih fakultet (ELSA Ljubljana, Maribor in Nova Gorica), sodniške pripravnike v okviru Višjega sodišča v Ljubljani ter društvi Evropska Slovenija in Akademsko društvo Pravnik, ter se zavzemajo za pristen in dosleden odnos vseh do pravne države.

Cilj njihovega delovanja je postaviti tiste osnovne in minimalne pravne standarde, pod katere se ne bi smel, ne glede na svoje politično ali svetovno-nazorsko umeritev, spustiti nihče, še posebej pa ne pravnik.

 

 

Dogodek je moderiral dr. Matej Avbelj, dekan Fakultete za državne in evropske študije, ki je pojasnil, da je namen iniciative Mladopravnikov v prispevanju drugačnega, svežega pogleda na pravo in pravno državo v Sloveniji. V pretežnem delu slovenske pravne stroke vlada samozadovoljstvo, ki pa ga obstoječe stanje pravne države ne potrjuje. Potrebne so spremembe na vseh področjih delovanja pravne države, do teh pa ne more priti brez drugačnega odnosa pravnikov do prava. S tem je orisal iztočnico za tokratno razpravo z rdečo nitjo »Skrivanje za paragrafi«.

Pahorjevo izmikanje jasni odgovornostiJanez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS), nekdanji predsednik Vlade RS in nekdanji predsedujoči Svetu EU, je 4. marca letos na Boruta Pahorja, predsednika RS, naslovil javno pismo, s katerim ga je kot pristojnega za imenovanje predsednika in članov Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) seznanil z resnimi kršitvami ustave in zakonov, ki izhajajo iz dostopnega dela dokumentacije te komisije.

Janša je v pismu, kateremu je priložil tudi listinske dokaze, zapisal, da je KPK takoj po tem, ko Zoranu Jankoviću, predsedniku Pozitivne Slovenije, 18. januarja 2012 ni uspelo sestaviti vlade, ta sprejela sklep o izvedbi nadzora nad Janševim premoženjskim stanjem. V sklepu je bilo med drugim tudi zapisano, da bo KPK nadzor nad tem izvajala največ do 30. aprila 2012, »ko mora senat obravnavati zaključno poročilo«. Poročilo je nato KPK pod takratnim vodstvom Gorana Klemenčiča izdala šele januarja 2013, delni dostop do dokumentacije iz obsežnega spisa o pregledu premoženja, ki v primeru Janeza Janše vsebuje kar 364 aktov, pa je bil nato Janši omogočen šele po odločbi Vrhovnega sodišča RS v decembru 2013, ko so potekli že tudi vsi razumni roki za uveljavljanje sodnega varstva.

 

 

 

Janša je nato marca Pahorju poslal dokaze, iz katerih je razvidno, da je odgovorna oseba v KPK ročno in očitno v naglici kar s korekturnim lakom prekrila več deset naslovov aktov. Nadalje je KPK nezakonito preverjala Janševo premoženjsko stanje tudi po 30. aprilu 2012 ter celo nadaljevala s preverjanjem premoženja tudi po 7. januarju 2013, do decembra 2013 pa mu je nezakonito preprečevala dostop do spisa in mu tako kršil temeljno ustavno pravico do obrambe. Celo po odločitvi Vrhovnega sodišča RS je KPK Janši preprečevala dostop do množice aktov, nekatere med njimi pa celo nezakonito umaknila iz spisa.

Janša je Pahorja med drugim še opozoril, da je KPK v senatu Goran Klemenčič, Rok Praprotnik in Liljana Selinšek namerno spregledala podatke, s katerimi je razpolagala in zato zmotno ugotovila dejansko stanje v t. i. zaključnem poročilu z dne 7. januarja 2013. Nadalje je Janša še zapisal, da je v sklepu o pregledu premoženja z dne 18. januarja 2012 tudi Pahor naveden kot takratni predsednik parlamentarne stranke, iz pojasnil KPK pa je nadalje razvidno, da komisija Pahorja sploh ni zaslišala. KPK namreč trdi, da nima tega posnetka, ker tega zaslišanja sploh ni bilo. Prav tako ni nikjer razvidno, da bi KPK tudi o Pahorju zbirala podatke na turističnih agencijah ali celo nezakonito preiskovala njegove sorodnike tako, kot so to storili v primeru Janeza Janše. Slednje seveda pomeni, da je KPK, to je organ, ki ga imenuje predsednik republike, uporabljan dvojna merila.
Vse to naj bi bilo tudi vzpodbuda Pahorju, da zagotovi ustavno, zakonito in nepristransko delovanje organa. Janša je še izrazil pričakovanje, da se bo Pahor kot predsednik države v okviru svojih pristojnosti zavzel za ustavno in zakonito delovanje KPK, za katero je tudi odgovoren. Nadalje je Pahorja pozval, naj KPK vzpodbudi k preiskovanju bančne korupcije, zaradi katere bo standard v Sloveniji še dolgo pod evropskim povprečjem. »Popis aktov pri preiskavi mojega premoženja na KPK obsega 364 aktov, medtem ko je po izjavi osebe, zaposlene na KPK, popis zadev pri preiskavi bančne korupcije zelo skromen,« je zaključil Janša.

Pričakovano: Perutnina Ptuj z bankami dosegla dogovor o reprogramu kreditovPerutnina Ptuj je z bankami vendarle sklenila usklajevani sporazum o reprogramu posojil do konca letošnjega leta, so danes sporočili iz ptujske družbe. Kot je pojasnil prvi mož Perutnine Roman Glaser, so s sporazumom s konzorcijem bank, ki ga vodi Abanka, aranžmaje uredili na način, ki zagotavljajo odplačevanje obresti in glavnic.

V Perutnini Ptuj podrobnosti sporazuma ne razkrivajo, saj naj bi to bila v skladu z dogovorom poslovna skrivnost, zato nihče izmed partnerjev ne sme razkrivati kakršnekoli vsebine. "Kar pa lahko povem, je, da že od januarja letos bankam upnicam proaktivno plačujemo mesečno približno milijon evrov anuitet po sistemu pro-rata. To pomeni, da hkrati odplačujemo tako glavnico kot tudi obresti," je poudaril Glaser.

 

 

S sporazumom je Perutnina Ptuj sklenila enega od pomembnih razvojnih procesov, v katerem so konzorciju predstavili poglobljene analize in strateške projekcije poslovanja do leta 2017. Pri pripravi analize razvoja je sodelovala tudi zunanja svetovalna hiša, ki je pripravila obsežen elaborat programa prestrukturiranja družbe s tržnimi, proizvodnimi in finančnimi projekcijami za naslednjih pet let. Banke so soglašale s konceptom nadaljnjega razvoja in se opredelile za aktivno podporo pri realizaciji zastavljenih kratkoročnih kot tudi dolgoročnih usmeritev Perutnine Ptuj.

Sicer pa je bilo poslovanje družbe z bankami tudi v preteklosti nespremenjeno, ker je družba vse svoje obveznosti poravnavala redno in skladno z dogovori. V letošnjem letu glede na strateški razvojni načrt načrtujejo zmanjšanje glavnice v višini skoraj pet milijonov evrov, kar bo po Glaserjevih besedah bistveno vplivalo na razmerje EBITDA in dolga, ki pa je v njihovem primeru že zdaj bistveno nižji od nacionalnega povprečja in v zdravih ter razvojnih okvirih.

Razmerje med EBITDA in neto dolgom, ki na ravni skupine Perutnina Ptuj znaša 110 milijonov evrov (84 milijonov na ravni matične družbe), je lani znašalo 4,62, kar je v primerjavi z večino slovenskih družb boljše, EBITDA marža pa je 8,8-odstotna, kar je tudi v primerjavi z evropsko prehransko industrijo, ki ima povprečno 6,2-odstotno EBITDA maržo, nadpovprečno, dodajajo v ptujski družbi.

Računsko sodišče z novim zakonom pridobiva številna pooblastilaLani spremenjena zakonodaja zaostruje pravila na področju financiranja političnih strank. Nova ureditev bo veljala že v prihajajoči kampanji pred evropskimi volitvami, računsko sodišče pa podrobnosti o tem danes predstavlja strankam. Po besedah predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela želijo s tem razčistiti odprta vprašanja, povezana s tem.

Vesel je pred dopoldanskim srečanjem pojasnil, da se želijo s predstavniki strank odkrito pogovorili o težavah pri financiranju političnih strank in volilnih kampanj. Spremembe zakonodaje na tem področju so namreč po njegovih besedah "radikalne in vsebinsko zelo pomembne za politične stranke". V zvezi s tem ostaja tudi precej odprtih vprašanj.

Kot najpomembnejšo spremembo je Vesel izpostavil predpis, da pravne osebe ne smejo več financirati strank. "Torej jih lahko financirajo samo še fizične osebe, obenem pa prejemajo sredstva iz državnega proračuna," je pojasnil predsednik računskega sodišča. S posamezniki morajo stranke sklepati pisne pogodbe, posebni popusti pa niso dovoljeni.

 

Računsko sodišče na drugi strani pridobiva številna pooblastila. Tako lahko po besedah Vesela med drugim preveri in pridobiva dokumentacijo celo od oseb zasebnega prava, kar doslej ni bilo mogoče.

Največje težave je računsko sodišče doslej imelo s številnimi popusti, ki niso bili opredeljeni. Imeli pa so tudi težave pri opredeljevanju stroškov kampanj, denimo pri opredelitvi stroškov za tiskanje plakatov ter pri prelivanju sredstev med strankami in organizatorji volilnih kampanj. "Vse to bi radi rešili," je pojasnil Vesel in poudaril, da si bodo tudi v prihodnje prizadevali za odprto komunikacijo z revidiranci.

Vesel je ob tej priložnosti tudi komentiral potezo SDS, ki je odprla poseben račun za pomoč obtoženim ali obsojenim v politično motiviranih sodnih postopkih, kot so zapisali na spletni strani. S stališča zakona o političnih strankah po oceni predsednika računskega sodišča to ni problematično, dokler gre za obliko političnega delovanja.

Če pa bi šlo za pomoč eni sami osebi oz. če se pomoč ne bi nanašala na delo stranke v skladu z njenimi notranjimi pravili in statutom, pa bi šlo za obvod financiranja političnih strank, je pojasnil.

Slovencev nas je 2 milijona in pol, ne le 2 milijona. To je velik kapital za matico!“Vlada z nami dela, kot da smo otroci, ki ne znajo brati. Pahorjeva vlada se je zadolžila v treh letih toliko kot vse prejšnje vlade, vlada Alenke Bratušek pa v enem letu toliko kot Pahor v treh letih,” je dejal nekdanji predsednik DZ France Cukjati na pogovornem večeru v Žalcu.

Novi v nizu pogovornih večerov z naslovom “Referendum - nezaupnica vladi, ki zapira arhive UDBE in uničuje Slovenijo” je potekal 22. aprila 2014 v Žalcu. Govorci so bili raziskovalec in publicist Roman Leljak, zamejski Slovenec odvetnik Damijan Terpin in nekdanji predsednik Državnega zbora RS France Cukjati.Raziskovalec in publicist Roman Leljak je začel s temeljno trditvijo: “Resnica je zelo pomembna.” Ponazoril je s konkretnim primerom. “Arhiv Zveze komunistov Slovenije je bil doslej v celoti odprt za vse. Nova novela pa to zapira z anonimizacijo. Rešitev do zdaj je bila zelo dobra, saj nosilci javnih funkcij nekdanje totalitarne države niso bili zaščiteni. Novi zakon pa pravi, da smo vsi enaki: tako žrtve kot njihovi rablji, npr. tudi Janez Zemljarič.” Po Leljakovih besedah pripravljalci novega zakona pravijo, da lahko vsi vidijo vse. “To je pri mikrofilmih nemogoče,” je pojasnil. Ponovil je, da je rešitev, ki je bila doslej, boljša. “Na novo ne moremo zaživeti, če želimo na silo pospraviti z zgodovino. Udbo je treba raztrgati do konca!” je svoj prispevek na začetku pogovornega večera odločno sklenil Leljak.Zamejski Slovenec odvetnik Damijan Terpin je povedal: “Zelo vesel in počaščen sem, da je SDS pokazala, da besedam sledijo dejanja in Slovence v zamejstvu upošteva enakopravno.” Kot je dejal, so Slovenci v zamejstvu del enega slovenskega naroda. “Slovencev nas je 2 milijona in pol, ne le 2 milijona. To je velik kapital tudi za matično domovino,” je opozoril Terpin na tisto, kar radi pozabimo. “Slovenci zunaj meja matice smo narodno pogosto bolj zavedni, saj se vsakodnevno bojujemo za pravice.” Povedal pa je tudi, kako je ugled Slovenije zrastel po letu 2008. “Od leta 2008 slovenska manjšina ni bila več slabša tema v Italiji – postali smo normalen del evropske družine. Italijani so nas začeli bolj spoštovati.”

Franc Kangler vložil zahtevo za varstvo zakonitostiNekdanji mariborski župan in državni svetnik Franc Kangler, ki bi po pravnomočnosti obsodilne sodbe zaradi sporne dodelitve službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježoviti moral na prestajanje sedemmesečne zaporne kazni, je prejšnji teden na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, je za STA potrdil njegov zagovornik Marko Bošnjak.

Bošnjak je povedal, da je Kangler sicer že prejel poziv na prestajanje zaporne kazni, potem ko je mariborsko višje sodišče potrdilo odločitev tamkajšnjega okrajnega sodišča, slednje pa je pozneje zavrnilo tudi njegove prošnje za alternativno prestajanje zaporne kazni. Hkrati z zahtevo za varstvo zakonitosti je vrhovno sodišče zaprosil še za odlog kazni.

Kanglerjev zagovornik je pojasnil, da so zahtevo za oprostitev ali razveljavitev sodbe na vrhovno sodišče vložili zaradi bistvenih kršitev tako kazenskega postopka kot tudi kršitev kazenskega zakonika.

"Kar se Kanglerju očita, sploh ne more biti kaznivo dejanje nezakonitega posredovanja, saj bi se morala oseba, pri kateri storilec nezakonito posreduje, tega zavedati. Direktorica stanovanjskega sklada Tanja Vindiš Furman se ga ni zavedala, kar pomeni, da tudi Kanglerjevo ravnanje ne more izpolnjevati znakov kaznivega dejanja," je pojasnil Bošnjak.

Zver po vložitvi liste SDS: Trije mandati na evropskih volitvah so našiSDS je na Državno volilno komisijo vložila svojo kandidatno listo za evropske volitve. Nosilec liste Milan Zver je po vložitvi poudaril, da je njihova lista zmagovita in verjame, da bo ekipa SDS tudi v prihodnjem mandatu štela vsaj toliko poslancev kot v aktualnem. Trije mandati pa so naši in prepričan sem, da smo glavni favoriti, je dodal.

Po Zverovih besedah je lista največje opozicijske stranke kombinacija izkušenih politikov in tudi mladosti, vsi kandidati pa so "več ali manj izjemni strokovnjaki, vsak na svojem področju". Ponosen je, da imajo tako "pisano, a kompetentno listo".

Ob tem je Zver, ki je evropski poslanec tudi v aktualnem mandatu, dejal, da so bili dobra ekipa, ki so s svojim delovanjem pokrivali dobršen del področij. "Slovenska delegacija je opozorila nase v tem mandatu in verjamem, da bomo tudi z nekoliko spremenjeno sestavo to znova storili tudi v naslednjem mandatu," je dodal.

Kot je še poudaril Zver, je značilnost njihove stranke tudi, da niso "moška ali mačistična stranka", saj so v Evropskem parlamentu doslej imeli več žensk kot moških. Po njegovi oceni se isto lahko zgodi tudi na tokratnih evropskih volitvah.

"Trije mandati so naši, zato gremo v to tekmo z velikim optimizmom. Prepričan sem, da več dejavnikov govori v prid temu, da smo glavni favoriti tudi na evropskih volitvah," je dodal.

Na letošnjem blagoslovu v Mirni Peči približno štiri tisoč motoristovNa 16. tradicionalnem blagoslovu motoristov v Mirni Peči se je po ocenah prirediteljev iz Moto kluba Trebnje danes zbralo približno 4000 motoristov in skupaj približno 5000 ljudi. Sporočilo današnjega srečanja pa je, da je življenje praznik, ki si ga motoristi ne smejo pokvariti, je opozoril predsednik Zveze motoklubov Slovenije Leopold Pungerčar.

Predstavnik organizatorjev Pungerčar je za STA povedal, da je obisk današnjega srečanja nekoliko okrnilo aprilsko vreme z dežjem. Doslej največji obisk so v Mirni Peči zabeležili leta 2011, ko se je tega tradicionalnega velikonočnega blagoslova udeležilo približno 12.000 motoristov.

Glede prometne varnosti je ocenil, da se ta počasi popravlja in navedel, da je med lanskimi udeleženci prometnih nesreč 21 motoristov izgubilo življenje, medtem ko je bilo njihovo predlansko število za eno smrtno žrtev višje. Z navedenim številom smrtnih žrtev pa so se po varnosti v prometu motoristi lani uvrstili v isto skupino kot kolesarji in pešci, je dejal predsednik.

Pri zvezi motoklubov se nadejajo, da bodo število smrtnih žrtev na cestah v prihodnjih letih še zmanjšali. Zadovoljni pa bodo šele potem, ko bodo dosegli ničlo, je še povedal Pungerčar.

Po podatkih organizatorjev se v državi motociklizem vse bolj krepi.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Maske Demokracije

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/590363MST_1376.jpg

Vabilo na ogled filma Maska demokracije – filma, ki so ga na Planet TV spravili v »bunker«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/233636MST_1395.jpg

V kinu Komuna je bilo mogoče videti precej znanih obrazov, tudi iz sveta politike. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/946078MST_1403.jpg

V prvi vrsti je bilo mogoče opaziti zgodovinarko dr. Andrejo Valič Zver, direktorico SCNR. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/882857MST_1429.jpg

Uvodna beseda je pripadla dr. Vasku Simonitiju, zgodovinarju in nekdanjemu ministru za kulturo. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/475241MST_1434.jpg

Pogled na kinodvorano z druge smeri – le redki sedeži so ostali prazni. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/441416MST_1440.jpg

Film se začenja – po ogledu bo jasno, zakaj ga niso predvajali na Planet TV … (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/866745MST_1455.jpg

Režiser filma Igor Prodnik, nekdanji direktor Vibe filma, ki so ga odslovili iz političnih razlogov. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/181710MST_1463.jpg

Med gledalci je bil tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in nekdanji obrambni minister Aleš Hojs. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/362003MST_1493.jpg

Po ogledu filma se je občinstvo nekaj časa zadržalo v avli kinodvorane. (foto: Matic Štojs)