Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Slovenija

Levičarski poziv k nasilju pred očmi organov pregonaPeščica levičarskih protestnikov je v četrtek, 23. maja 2013, protestirala pred vlado. Združili so se pod napisom: "Če nam omejite referendum, nam preostanejo le še kocke". S kockami so med drugimi grozili: dr. Igor Koršič, ki je nedavno med drugim izjavil: "Pri nas je za našo osamosvojitev, kar se mene tiče, naredil več Milošević kakor pa mi sami – hotel se nas je odkrižati," dr. Vlado Miheljak, znani propagandist ekstremne levice, Božidar Flajšman, podpredsednik zunajparlamentarne LDS in dr. Luka Omladič, predavatelj na Filozofski fakulteti.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Pukšič opozarja na sum oškodovanja Adrie AirwaysPoslanec SLS Franc Pukšič v luči nedavnega dogajanja v zvezi z letalskimi vozovnicami Adrie Airways opozarja na sum oškodovanja državnega premoženja. Vlado tako med drugim sprašuje, ali namerava zahtevati napotitev posebne kriminalistične skupine, ki bi preiskala poslovanje družbe, in ali bo primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije.

Kot so danes sporočili iz SLS, Pukšič vlado sprašuje, ali namerava zahtevati prek svojih pristojnih služb napotitev posebne kriminalistične skupine Nacionalnega preiskovalnega urada v Adrio Airways, ki bi preiskala poslovanje vsaj od leta 2007 naprej, saj da "je več kot očitno, da gre za eno največjih oškodovanj državnega premoženja v zadnjih letih".

Ker se glede na selektivne popuste posameznikom v omenjenem primeru pojavlja tudi sum na sistemsko korupcijo, poslanca zanima, ali bo tudi vlada primer uradno posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije in ji tako v zvezi s tem podelila vsa pooblastila za preiskavo.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Kangler v primeru Ježovita obsojen na sedem mesecev zapora Okrajno sodišče v Mariboru je v primeru Ježovita nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja obsodilo na sedem mesecev zapora, vedeževalko Karin Ježovita pa na pet mesecev pogojnega zapora s poskusno dobo enega leta in 5000 evrov denarne kazni. Zoper direktorico stanovanjskega sklada Tanjo Vindiš Furman so bile obtožbe umaknjene.

Sodnik Boštjan Polegek je skoraj v celoti sledil predlogi tožilca Borisa Marčiča, ki je za Kanglerja zahteval prav sedem mesecev zaporne kazni, medtem ko je za Ježovito predlagal mesec več pogojnega zapora. Sodnik, ki je menil, da so bile obtožbe nedvomno dokazane, se je strinjal tudi s tožilčevo oceno, da gre zaradi dejstva, da je Kangler ravnal koruptivno kot župan, za posebej zavrženo ravnanje, zato je Marčič zahteval višjo kazen kot bi jo sicer v kakšnem drugem podobnem primeru.

Nekdanji mariborski župan je skupaj s svojim zagovornikom Markom Bošnjakom takoj po izreku sodbe napovedal pritožbo, ob tem pa dodal, da gre očitno za politično obsodbo ter da je prvi župan v Evropi, ki je bil obsojen za nekaj, kar je zgolj predlagal. Čeprav je bila obsojena samo na pogojno kazen, je pritožbo napovedala tudi Ježovita.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Poslanci sprejeli ustavne spremembe referendumske ureditvePoslanci DZ so z zadostno večino sprejeli ustavne spremembe referendumske ureditve. Za sprejem ustavnega zakona je glasovalo 86 poslancev, proti je bil le poslanec Ivan Vogrin. Ustavna komisija je že pripravila odlok, na podlagi katerega bo DZ najpozneje v osmih dneh ustavni zakon tudi razglasil. Spremembe bodo začele veljati z razglasitvijo.

Spreminjajo se 90., 97. in 99. člena ustave. Zakonodajni referendum bo lahko zahtevalo samo 40.000 volivcev, ne pa več tudi tretjina poslancev in državni svetniki.

Po novem se na referendumu ne bo smelo odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Predaja Tovšakove ne spremeni dejstva, da je treba zadevi priti do dnaMinister za pravosodje Senko Pličanič je zadovoljen nad učinkovitostjo slovenske policije, ki je ponoči prijela Hildo Tovšak. Kot je dejal, je na tem primeru intenzivno delala. A vse to po njegovem mnenju ne spremeni dejstva, da je treba zadevi priti do dna, "ugotoviti, kje se je zgodila napaka in sankcionirati odgovorne".

Minister namreč ob dejstvu, da se je Tovšakova sama predala, ocenjuje, da je k temu policija precej prispevala, saj da je v teh dneh intenzivno delala in se zelo angažirala.

Je pa Pličanič v izjavi novinarjem pred današnjo sejo DZ zatrdil, da na četrtkovem sestanku pri predsednici vlade glede izginotja Hilde Tovšak o vsem tem, da bi jo utegnili ponoči najti, ni bilo govora.

Sicer pa še ne ve, ali bi to vendarle lahko nekoliko zatrlo ugibanja, da je bilo njeno izginotje zrežirano. Dejstvo, da je Tovšakova nazaj v priporu, po Pličaničevem mnenju namreč še nič ne pomeni in ne "spremeni dejstva, da je treba zadevam v zvezi s tem priti do dna".

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Bratuškova o fiskalnem pravilu: Slovenija ostaja solidarna in socialna državaDZ nadaljuje izredno sejo o vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Premierka Alenka Bratušek je ob nadaljevanju razprave zatrdila, da časa za politična preigravanja in blokade ni več. V luči dejstva, da bodo poslanci danes to ustavno spremembo potrdili, pa je zagotovila, da Slovenija ostaja "solidarna in socialna država".

Bratuškova je v kratkem nastopu ugotovila, da je bilo preigravanj in blokad v zadnjih letih bistveno preveč, zato se je Slovenija znašla v položaju, v katerem je.

Odločitev, da na koncu poslancem predlaga sprejem obstoječega predloga vnosa fiskalnega pravila v ustavo, z letnico uveljavitve 2015, po njenih besedah ni bila lahka.

V luči dejstva, da PS dolgo časa ni bila pripravljena podpreti obstoječega predloga o vnosu pravila v ustavo, zdaj pa ga je, je priznala, da je največja parlamentarna stranka pred dobrim letom dni res podprla začetek postopka spremembe ustave. Edina stvar, ki jih je motila, pa je bila prevelika hitrost konsolidacije.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Korporativno upravljanje v Sloveniji kot brezzobi papirnati tigerZakonodaja s področja korporativnega upravljanja v Sloveniji stoji, v praksi pa je ta sistem videti kot brezzobi papirnati tiger. "Na papirju je videti hud, v praksi pa ne funkcionira," je na posvetu Združenja nadzornikov Slovenije o prihodnosti upravljanja družb v državni lasti danes v Ljubljani dejal minister za finance Uroš Čufer.

Čufer meni, da se bo treba z vprašanjem korporativnega upravljanja v Sloveniji kar veliko ukvarjati, saj je to ena najtežjih tem na mizi. Vse ostale teme se rešujejo tako, da daš nekam malo več ali malo manj denarja, na področju upravljanja podjetij pa je treba spremeniti obnašanje ljudi, ki jih včasih niti ne srečaš, je dejal.

Podrobnih rešitev na področju izboljšanja korporativnega upravljanja danes ni mogel predstaviti, ker se s tem na položaju ministra še ni veliko ukvarjal in ima, kot pravi, tu več vprašanj kot odgovorov. Je pa dejal, da namerava vlada novelo zakona o Slovenskem državnem holdingu prenoviti do konca junija, klasifikacijo pa bodo pogledali do konca septembra.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com
Policisti danes ponoči prijeli Hildo TovšakPolicisti so našli nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak. Na Twitterju so ob 6.26 objavili novico, da so v nočnem času v okolici Mislinje odvzeli prostost osebi, ki so jo v zadnjih dneh intenzivno iskali.

Policisti so sicer v minulih dneh preverjali najrazličnejše informacije o tem, kje naj bi Tovšakova bila, ljudje so sporočali, da naj bi jo videli v Portorožu, pa na letališču v Zagrebu, mediji pa so poročali, da bi lahko odšla tudi v Ameriko ali Kenijo k sorodnikom. V četrtek so vendarle postajale vse glasnejše govorice, da se verjetno še vedno nahaja v Sloveniji.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Sestanek o Tovšakovi minil brez iskanja odgovornih, razprava o sistemskih težavahPremierka Alenka Bratušek je po sestanku z vodstvom policije, tožilstva, sodstva in pristojnima ministroma v zvezi z izginotjem Hilde Tovšak poudarila, da je treba priti zadevi do dna. Glede odgovornosti niso govorili, saj čakajo izsledke internih preiskav na tožilstvu in sodstvu. So pa se pa dotaknili sistemskih težav in nujnih zakonskih sprememb.

Na vprašanje glede odgovornosti je Bratuškova odgovorila, da je treba počakati notranje nadzore. Verjame namreč, da bodo ti pokazali, kje je odgovornost za to, kar se je zgodilo.

Minister Senko Pličanič pa meni, da je šlo v tem primeru nekaj narobe tako na tožilstvu kot pri sodstvu, zato od obeh organov čim prej pričakuje ugotovitve in ustrezne sankcije. Ko bosta ugotovila, kaj je šlo narobe, morata Fišer in Masleša po besedah Pličaniča državljanom pojasniti, kaj je šlo narobe in kako bosta ravnala.

 

Generalni državni tožilec Zdenko Fišer in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša sta pojasnila, da o konkretnem primeru danes niso govorili, saj da morajo počakati na izsledke notranjih nadzorov, s katerimi bodo seznanili tudi javnost. Ravno zato, ker nadzor še ni končan, danes po njunih besedah tudi niso govorili o odgovornosti. Masleša je na vprašanje, ali je Bratuškova sprožila vprašanje o odgovornosti, odgovoril, da je že v začetku pojasnil, da prihajajo z dveh različnih vej oblasti in da so se tega sestanka udeležili iz vljudnosti, na njem pa se lahko pogovarjajo le o sistemskih rešitvah.

Fišer je na sestanku, kot pravi, zagotovil, da bodo zahtevo raziskali in vložili vse napore, da bi stvari prišli do dna. Predsednici vlade "šteje v dobro", da ni spraševala o konkretnih podatkih iz primera. Na vprašanje, zakaj je Bratuškova torej sklicala sestanek, je odgovoril: "To boste najbrž njo vprašali, jaz sem imel glede tega sestanka že vseskozi pomisleke."

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji