Preskrba s hrano pod drobnogledom

  • Napisal  Maruša Opeka
Preskrba s hrano pod drobnogledom

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek je predstavil enoletno delo in ugotovitve letnega poročila. Javnost je obvestil tudi o oddani prijavi sumov nedovoljenih ravnanj Javni agenciji RS za varstvo konkurence, ki je pristojna za taka ravnanja.

 »Po zakonu o kmetijstvu so nedovoljena ravnanja tista, s katerimi ena stranka s svojo znatno tržno močjo, ki je razvidna iz obsega ali vrednosti prodaje, v nasprotju z dobrimi poslovni običaji izkorišča drugo pogodbeno stranko,« so zapisali na agenciji. Med drugim zakon kot nedovoljena ravnanja izpostavlja nespoštovanje predpisanih plačilnih rokov in vsiljevanje različnih pogojev. Kot je zapisal Podgoršek, se je v priglasitvi sumov nedovoljenih ravnanj in nepoštenih praks osredotočil na vsiljevanje dodatnih plačil, popustov, promocij ali drugih storitev pa tudi nepoštenih dobavnih pogojev, dodatnih plačil zaradi določenih ravni prodaj, brezpogojnega vračanja neprodanega blaga in protidobav po nekonkurenčnih pogojih.

Manevri trgovcev
Po ugotovitvah varuha nekateri trgovci od dobaviteljev zahtevajo, da imajo akcijske cene artiklov za izdelke v tedenskih akcijah že pred akcijo in po njej, in to tudi za prehranske artikle, ki imajo krajši rok trajanja. Tako imajo akcijsko ceno za artikel trgovci celo 1 mesec, medtem ko naj bi potrošnik po akcijski ceni izdelek kupoval samo 1 teden. Pri tem pa se pogosto zgodi, da se v akcijskih prodajah poslovno tveganje prenese na dobavitelja. Kot ugotavljajo v uradu varuha, se trgovska veriga z dobavitelji dogovori za količino izdelkov, ki naj bi jih prodali v okviru akcije. »Pri prodaji, večji od načrtovane, za nedobavo artikla od dobavitelja zahtevajo plačilo kazni v višini do 200 odstotkov od vrednosti naročenega in nedobavljenega blaga, pri čemer je naročilo preseglo načrtovano količino prodaje,« ugotavlja Podgoršek. Pri tem pa dodaja, da v primeru slabše prodaje od načrtovane in s tem ostanka neprodanih izdelkov, tudi s kratkim rokom uporabe, trgovci ne priznavajo nobenih odškodnin za povzročeno škodo zaradi uničenja prehranskih izdelkov, ki jih niso prodali v okviru akcijske ponudbe. Je pa varuh med drugim agenciji priglasil še kršitve, povezane z izsiljevanjem malih dobaviteljev k ekskluzivni prodaji, le preko določene trgovske verige. Kot ugotavlja varuh, pa dobaviteljev ne stiskajo samo trgovci, ampak tudi javni prehranski obrati, kot so vrtci, šole, bolnišnice, domovi za ostarele, zapori pa tudi predelovalna podjetja in zadruge. Tudi tu plačila pogosto zamujajo.

Razpršenost dobaviteljev
Kot kažejo podatki, imajo slovenski dobavitelji slabo pogajalsko moč, kar lahko pripišemo predvsem razpršenosti. Tako imamo kar pet tipov verige preskrbe s hrano: kmetijsko gospodarstvo – trgovska veriga, kmetijsko gospodarstvo – zadruga – trgovska veriga, kmetijsko gospodarstvo – živilskopredelovalno podjetje – trgovska veriga, kmetijsko gospodarstvo – zadruga – živilskopredelovalno podjetje – trgovska veriga in živilskopredelovalno podjetje – trgovska veriga. Da je veriga preskrbe s hrano zares barvita, so na posameznem nivoju verige še številni partnerji. Slovenija se namreč lahko pohvali s pestro strukturo kmetijskih gospodarstev, ki v povprečju merijo 6,6 ha, kar je sicer pod evropskim povprečjem. So pa slovenska kmetijska gospodarstva precej številčna, saj naj bi jih v lanskem letu subvencijsko vlogo oddalo kar 60.000. Podatki kažejo, da imamo v naši državi še 85 zadrug z registrirano dejavnostjo, ki vključuje tudi področje hrane, in še okrog 1.000 živilskopredelovalnih podjetij. »Vsekakor smo v evropskem vrhu po razvitosti trgovine,« zapiše Podgoršek in nadaljuje: »Imamo 8 trgovskih verig in še številne druge manjše trgovinice, ki na koncu rezultirajo preko 1.000 marketov in supermarketov.« Samo v prestolnici je 1,667 m2 površin trgovin na prebivalca, kar Ljubljano po tem merilu uvršča na sam vrh med evropskimi mesti.

Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji! Revijo lahko kupite na svojem najljubšem prodajnem mestu.

nazaj na vrh