Pasica
Pasica

Rumeno

Berlusconi zadovoljen, ker bo opravljal družbenokoristno deloBivši italijanski premier Silvio Berlusconi je v četrtek izrazil zadovoljstvo, da bo lahko opravljal družbenokoristno delo v domu za ostarele, s čimer bo odslužil enoletno zaporno kazen, na katero je bil obsojen zaradi davčne utaje v primeru Mediaset.

Milansko sodišče je v torek odločilo, da Berlusconiju kazni ne bo treba prestajati v hišnem priporu, temveč bo opravljal družbenokoristno delo, dva dni na teden pa bo lahko preživel tudi v Rimu.

"Bil sem vesel," je medijski mogotec izjavil v prvem nastopu v javnosti po torkovi odločitvi sodišča. Berlusconi je v četrtek predstavil kandidate svoje stranke Naprej Italija na majskih volitvah v Evropski parlament.

"Vedno sem pomagal pomoči potrebnim. To bom počel več kot z veseljem, poskušal bom biti koristen tudi v tem primeru," je dodal 77-letni nekdanji premier.

Več kot 20 mrtvih v napadu na oporišče ZN v Južnem SudanuOboroženi napadalci so v četrtek napadli oporišče Združenih narodov v mestu Bor v Južnem Sudanu, pri tem pa je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, še 70 jih je bilo ranjenih, je danes povedala ameriška veleposlanica pri ZN Samantha Power.

Kaj je sprožilo napad, zaenkrat ni znano; Združeni narodi so pred Powerjevo sporočili, da napad ni bil izzvan, da pa so napadalci ranili "več deset" civilistov, domnevno iz rivalskega plemena, preden so jih pripadniki modrih čelad po srditi bitki uspeli pregnati, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V zavarovanem oporišču ZN je sicer kar okoli 5000 civilistov, ki so si tam poiskali zatočišče pred krvavimi spopadi v tej afriški državi, ki trajajo že več kot štiri mesece. V središču teh spopadov med rivalskimi plemeni je prav mesto Bor.

Kot je povedala Powerjeva, so oboroženci oporišče ZN napadli celo s protitankovskimi izstrelki, da so lahko vdrli v notranjost, nato pa so streljali vse povprek po civilistih znotraj oporišča. Zatrdila je, da bodo ZDA skupaj z zavezniki ugotovile, kdo je odgovoren za ta nesprejemljiv napad na misijo ZN v Južnem Sudanu, ki bi morala biti nedotakljiva, in jih pripeljali pred roko pravice.

Nekaj velikonočnega vzdušja tudi v zaporih, bolnišnicah in med vojakiVelikonočne praznike po slovenski tradiciji še danes najpogosteje praznujemo doma, a nekateri te možnosti nimajo. Med njimi so tudi vojaki, zaporniki in bolniki v bolnišnicah. Tudi med njih pristojni ponesejo nekaj velikonočnega vzdušja, ponekod v obroke vključijo praznične jedi, imajo pa tudi možnost obiskati verske obrede.


Za praznike je težko ostati v bolnišnici
Bolniški duhovnik Toni Brinjovc opaža, da je v predprazničnih in prazničnih dneh med bolniki veliko hrepenenja, da bi bili za praznike doma. To, da morajo biti za praznik v bolnišnici in ne v okolju, kjer so praznovali običajno, je za marsikoga večja stiska, kot pa sama bolezen, je pojasnil za STA.

Kot pravi Brinjovc, mnogi potrebujejo samo pogovor. Se pa ob praznikih po njegovih besedah poveča potreba ljudi po duhovni oskrbi, veliko več je klicev in prošenj za prejem zakramentov. V prazničnih dneh sicer v kapeli Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani pripravijo vse tradicionalne obrede. Bolniki dobijo tudi velikonočni zajtrk s potico in tako začutijo velikonočno vzdušje, pojasnjuje bolniški duhovnik.

Veliki petek za kristjane spomin na Jezusovo trpljenje in smrtKristjani se na današnji veliki petek pred nedeljskim praznikom velike noči spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Veliki petek, ko je zapovedan strogi post, je edini dan v letu, ko v cerkvah ne obhajajo maše. Pri bogoslužju med drugim molijo križev pot. Papež Frančišek bo križev pot nocoj tradicionalno vodil v rimskem Koloseju.

Verniki bodo danes po cerkvah brali evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana pasijon. Za bogoslužja tega dne je v Katoliški cerkvi značilno tudi čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, med obredom pa posvečeno hostijo, ki simbolizira Jezusovo navzočnost, simbolno postavijo v grob. Po evangeličanskih cerkvah pa pri bogoslužjih na današnji dan oltar pogrnejo s črnim prtom in nanj postavijo trnjevo krono.

Obred velikega petka bo danes popoldne v vatikanski baziliki sv. Petra vodil tudi papež, zvečer pa bo z verniki z vsega sveta molil križev pot, ki sodi med vrhunce velikonočnih praznovanj v Rimu.

Kardeljev vnuk Igor Šoltes zbral dovolj podpisovLista Igorja Šoltesa je zbrala zadostno število podpisov za kandidiranje na volitvah v Evropski parlament. Kot so sporočili iz liste, so 3500 podpisov zbrali v osmih dneh. Čeprav to zadostuje za kandidaturo, pa jih bodo zbirali še naprej. Samo kandidatno listo pa nameravajo predstavili neposredno pred začetkom volilne kampanje.

Po besedah nekdanjega predsednika računskega sodišča Šoltesa, ki jih povzema sporočilo za javnost, so akcijo zbiranja podpisov namenili številnim pogovorom z ljudmi. "Vesel sem njihovega zaupanja, a še bolj pomemben je občutek, da v nas vidijo sogovornika, ki deli njihovo skrb za usodo Slovenije," je dejal Šoltes. Vsem, ki so oddali podpis, pa se je zahvalil za izkazano zaupanje.

 

 

 

Z nastopom na evropskih volitvah Šoltes po več napovedi v zadnjih letih, da se bo politično aktiviral, zdaj dokončno aktivno vstopa v slovensko politiko, pri čemer se namerava pomeriti tudi na lokalnih in parlamentarnih volitvah.

Kot so v začetku aprila zapisali v njegovem društvu Verjamem, bodo v kampanji pred evropskimi volitvami v ospredje postavili predvsem Slovenijo in njen položaj znotraj EU ter zastopanje slovenskih interesov pri sprejemanju odločitev.

ZSSS ostro proti nacionalnemu reformnemu programu Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na današnji razširjeni konferenci v Ljubljani zavrnila nacionalni reformni program 2014/2015, ki ga je vlada sprejela v tem tednu. Po konferenci so se odpravili pred poslopje vlade, kjer se jih je zbralo približno 300. Predstavili so svoja stališča, vodstvo pa je zahteve predalo vladnim predstavnikom.

"Program pomeni pot, ki uničuje že tako razrahljano socialno državo, ki znižuje delavske pravice, ki še dodatno slabša življenje upokojencev in dolgoročno zapira možnosti mladim, da si ustvarijo dostojno življenje," je dejal predsednik zveze Dušan Semolič.

Kot je poudaril, v Sloveniji ne potrebujemo skrajnega varčevanja in nadaljevanja poti, ki bo krizo in življenje ljudi še poslabšala. Pač pa po njegovih besedah potrebujemo nacionalni program trajnostnega razvoja in premišljene investicijske politike, s katerim bi lahko zagnali gospodarstvo in odpirali kakovostna delovna mesta.

 

 

Po njegovih besedah so državljani tisti, ki morajo povedati, kakšna naj bo država, ne pa finančne institucije. "Delavske pravice niso sovražnik razvoja države in blaginje, pač pa pogoj zanju," je poudaril.

Sodelujoči na razširjeni konferenci so med drugim izrazili nasprotovanje nepremišljeni prodaji državnega premoženja. "Zahtevamo jasno strategijo razvoja Slovenije in šele po tem, če bo sprejemljiva, se lahko pogovarjamo o prodaji podjetij," je dejal sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič.

Prav tako ostro nasprotujejo zmanjševanju števila zaposlenih, delavskih pravic in plač ter zviševanju delovne intenzivnosti.

V Veliki Britaniji prevladuje V Veliki Britaniji prevladuje "seksistična kultura", ki je veliko bolj očitna kot v mnogih drugih državah, je v torek posvarila preiskovalka nasilja nad ženskami v okviru ZN Rashida Manjoo. Opozorila je na varčevalne ukrepe britanske vlade, ki povečujejo tveganje za nasilje na ženskami, ter izpostavila "rutinsko" spolno nadlegovanje v šolah.

Manjoojeva je med 16-dnevno misijo ugotavljanja dejstev na Otoku prišla do zaključka, da se britanska zakonodaja osredotoča zgolj na škodljivo ravnanje z ženskami, kot so prisilne poroke, zapostavlja pa nevarnosti, ki so posledica "seksistične kulture" v državi. Ta je po njenih besedah mnogo bolj očitna kot v državah, ki jih je doslej obiskala, piše britanski BBC.

Kot je dejala na novinarski konferenci, so za takšno stanje odgovorni tudi mediji, ki ženske prikazujejo na neprimeren način, nekatere spletne strani in televizijski programi pa se celo ukvarjajo z "marketizacijo njihovih teles".

Velikonočnega zajca smo v Sloveniji spoznali šele v zadnjih letihTrgovine v Sloveniji imajo kot obvezni sestavni del ponudbe v času pred veliko nočjo v zadnjih letih tudi bodisi čokoladnega bodisi testenega ali iz kakšne druge sestavine izdelanega velikonočnega zajčka. Etnologi pravijo, da slovensko ljudsko izročilo velikonočnega zajca ne pozna. Ga pa bomo, kot kaže, sprejeli za svojega.

"Velikonočni zajec v slovenski dediščini ni znan in smo ga spoznali šele v zadnjem obdobju," je za STA dejala Ana Beno z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete.

Prvi pisni vir o velikonočnem zajcu v Evropi je delo nemškega zdravnika in botanika Georga Francka von Franckenaua iz 17. stoletja. Omenil je, da na območju Alzacije v današnji Franciji, kjer so živeli Nemci, zajčki prinašajo otrokom velikonočna jajčka.

Nemško izročilo velikonočnega zajca so v Ameriko najverjetneje v 18. stoletju prenesli nemški priseljenci, ki so se naselili v Pensilvaniji. Otroci so v svojih kapah pripravljali nekakšna gnezda, da bi jim zajec lahko na velikonočno jutro v njih pustil jajčka. Sčasoma se je navada razširila po vsej celini, v novejšem času pa se prenesla iz ZDA spet nazaj v Evropo.

Pred 125 leti se je rodil Potepuh z brčicami, v širokih hlačah, s cilindrom, prevelikimi čevlji in palico je lik, ki se je za vedno zapisal v zgodovino filma. To je britanski igralec Charlie Chaplin, rojen na današnji dan pred 125 leti. Bil je filmar v polnem pomenu besede: v večini svojih filmov ni le igral, podpisal je tudi scenarij, režijo, produkcijo, montažo in glasbo.

Charlie Spencer Chaplin velja za eno ključnih osebnosti iz zgodnjega obdobja Hollywooda, časa nemih filmov. Rodil se je 16. aprila 1889 v Londonu. Njegovo otroštvo sta zaznamovali revščina in bivanje v dobrodelnih ustanovah. Že v otroštvu je nastopal kot pevec in komedijant, pri 18 letih pa je začel sodelovati s skupino Freda Karna, ki ga je odpeljala na turnejo v ZDA.

Tam je podpisal pogodbo s filmsko družbo Keystone, njegova začetna plača je znašala 150 dolarjev tedensko. Za družbo je režiral 35 filmov, v skoraj vseh je tudi zaigral v podobi potepuha. Z omenjenim likom, ki ga je razvil, si je pridobil številno občinstvo. Iz studia Keystone se je nato "preselil" k še trem družbam, leta 1919 pa je soustanovil podjetje United Artists, navajata njemu posvečena spletna stran in filmska baza podatkov IMDb.

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali si boste na televiziji cenzurirani film Maska demokracije ogledali v kinematografih?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Volilni kongres EPP

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2143691..jpg

Predsednik SDS Janez Janša med prijatelji demokrati iz Portugalske in Kazahstana (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4970252..jpg

Po dolgih letih prvo srečanje predsednika SDS Janeza Janše z nekdanjo ukrajinsko premierko in politično zapornico Julijo Timošenko (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2704523..jpg

Delegacija SDS −Janez Janša, Milan Zver, Zofija Mazej Kukovič, Romana Jordan, Alenka Jeraj in Eva Irgl − z gostiteljem kongresa, irskim premierjem Endo Kennyjem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6362274..jpg

Prvak SDS se je srečal tudi z gostiteljem volilnega kongresa EPP v Dublinu, predsednikom irske vlade Endo Kennyjem. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/1479605..jpg

Veselje po objavi zmagovitega rezultata in čestitke Jean-Claudu Junckerju. V EPP so ga s 385 glasovi izvolili za svojega kandidata za predsednika Evropske komisije. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5497656..jpg

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o zasedanju Evropskega sveta. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7230097..jpg

Evropski komisar za notranji trg Michel Barnier je s predsednikom SDS Janezom Janšo govoril o svoji kandidaturi. (Foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2302738..jpg

Predsednik SDS Janez Janša v pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel in predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompyem (foto: Facebook)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/5521179..jpg

Eden glavnih ukrajinskih opozicijskih voditeljev in nekdanji boksarski šampion Vitalij Kličko se je pred srečanjem vrha o Ukrajini srečal tudi s prvakom SDS Janezom Janšo. (Foto: Facebook)