Rumeno

Slovenska karitas tudi letos z akcijo Za srce AfrikeSlovenska karitas že deveto leto nadaljuje z dobrodelnimi akcijami za Afriko. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnila predstavnica Slovenske karitas Jana Lampe, jim je za projekte za pomoč otrokom v Afriki lani uspelo zbrati 140.000 evrov, akcijo pa bodo nadaljevali tudi letos. Prvič bodo začeli podpirati tudi družine v Albaniji.

Kot je pojasnila Lampetova, je Slovenska karitas v zadnjih letih v okviru akcije Za srce Afrike na črni celini izvedla več uspešnih projektov. Med drugim so v lanskoletni akciji v Ruandi dokončali gradnjo in opremljanje osnovne šole, v zdravstvenih centrih v Ruandi in Srednjeafriški republiki pa so podprli nakup hrane za kronično podhranjene otroke in begunce.

Z letošnjo akcijo želijo po njenih besedah nadaljevati dobro delo, zato bodo v Srednjeafriški republiki nadaljevali s podporo pri nakupu hrane za podhranjene otroke, v Malaviju bodo opremili internat za dekleta, v Ruandi bodo pomagali pri nakupu potrebne opreme za zdravstveni dom, v Ampitafi na Madagaskarju pa bodo podprli obnovo dotrajane porodne sobe.

Danes se izteče glavni razpis za izgradnjo Islamskega versko-kulturnega centraIslamska skupnost v RS še danes do 12. ure sprejema ponudbe interesentov, ki želijo graditi objekte Islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani. Po informacijah tajnika skupnosti Nevzeta Porića do četrtka opoldne za objavljeni glavni razpis niso prejeli še nobene ponudbe. Pri tem je dejal, da jih ponavadi prejmejo zadnji dan.

Omenjeni glavni razpis za izgradnjo centra vključuje tri sklope, in sicer gradbeno-obrtniška dela, elektro inštalacije in strojne inštalacije. Sprva je bil rok za oddajo ponudb 11. avgust, do danes pa so ga podaljšali, ker so jih za to prosila podjetja, ki so prevzela dokumentacijo. Podjetja želijo namreč pripraviti boljše ponudbe, razlog za podaljšanje razpisnega roka pa so bili tudi dopusti, je na začetku meseca dejal Porić.

Po Porićevih besedah je razpisno dokumentacijo do sedaj prevzelo 56 podjetij iz Slovenije in tujine, med drugim tudi s Hrvaške, Češke, iz Avstrije ter Bosne in Hercegovine. Dodal je, da bodo prispele ponudbe odprli v ponedeljek.

Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimovPred šestimi leti je Evropa z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu 23. avgust posvetila vsem žrtvam totalitarnih in avtoritarnih režimov. Resolucija posebej poudarja, da množični izgoni, umori in zasužnjevanja, ki so se izvajali v okviru agresije komunizma in nacizma, spadajo v kategorijo vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Slovenska vlada je leta 2012 razglasila 23. avgust za uradni spominski dan tudi v Sloveniji.

Na evropski ravni bo ob tej priložnosti v glavnem mestu Latvije, v Rigi, 22. in 23. avgusta potekala tradicionalna spominska slovesnost s polaganjem rož pred Spomenikom svobode in prižiganjem sveč pri nekdanji stavbi KGB-ja v Rigi. Sledila bo mednarodna konferenca z naslovom "Molotov-Ribbentrop 75: Odmevi danes", ki jo organizira ministrstvo za pravosodje Republike Latvije z ministrom Juozasom Bernatonisem. Sodelujoči bodo spregovorili o posledicah totalitarnih režimov v današnjem času, o pomenu oblikovanja enotnega evropskega informacijskega prostora in odmevih pakta Molotov-Ribbentrop v sodobnem pravu.

Po Šoltesovem odstopu kongres stranke Verjamem sredi septembraPo odstopu Igorja Šoltesa z mesta predsednika stranke Verjamem zaradi slabega rezultata na volitvah v DZ bodo novo vodstvo izbrali sredi septembra, napoveduje podpredsednik stranke Boštjan Horvat. Kot pravi, stranka ne bo nastopila na lokalnih volitvah, bo pa pripravila strategijo za prihodnje, saj so se zavezali, da ne bodo "kratkotrajna zgodba".

Šoltes, ki je z mesta predsednika Verjamem odstopil že kmalu po julijskih parlamentarnih volitvah, je za STA dejal, da je pri takem volilnem rezultatu odstop "edini logičen in higieničen korak, ki ga je treba storiti". Stranka je na volitvah namreč prejela 0,78 odstotka glasov, na majskih evropskih volitvah pa se je lista Igorja Šoltesa z 10,33-odstotno podporo uvrstila na tretje mesto, kar je Šoltesu kot nosilcu liste prineslo mesto evropskega poslanca.

Po Šoltesovem mnenju je eden od razlogov za slab uspeh stranke Verjamem, ki je bila ustanovljena 4. junija, na državnozborskih volitvah časovna komponenta, saj so se te odvile kmalu po evropskih volitvah. Na nižjo podporo stranke je vplivala tudi Šoltesova prva napoved, da na parlamentarnih volitvah ne bo kandidiral, ki jo je pozneje sicer spremenil, ocenjuje nekdanji predsednik Verjamem. Kot razlog za slab rezultat Šoltes prav tako navaja medijske diskreditacije in ustanovitev stranke SMC, ki je verjetno pobrala tudi del glasov, ki so ga volivci na evropskih volitvah namenili Šoltesovi listi.

Po predsednikovem odstopu stranko Verjamem do kongresa, na katerem bodo volili novo vodstvo, vodita njena podpredsednika Boštjan Horvat in Gregor Veličkov. Kot je za STA pojasnil Horvat, nad Šoltesovim odstopom niti ni bil presenečen, saj je predsednik že vnaprej napovedal, da bo v primeru slabega rezultata na volitvah prevzel odgovornost in odstopil. Po Horvatovem mnenju je to primerna in potrebna odločitev. Kot pravi, tudi sam nosi odgovornost za slab rezultat.

"Rezultat je pač rezultat, ampak stranka bo delovala naprej. Že ob začetku kampanje smo se zavezali, da ne bomo neka kratkotrajna zgodba, ampak gradimo dolgoročno," je poudaril Horvat.

Po Horvatovih besedah še vedno obstaja možnost, da Šoltes na septembrskem kongresu za predsednika stranke ponovno kandidira, k čemur ga bodo tudi pozvali. Sam bi si ga, kot pravi podpredsednik, namreč želel na čelu stranke tudi v prihodnje, je pa to odvisno tudi od Šoltesove odločitve. Kot pravi Šoltes, je glede na volilni rezultat vprašanje, kakšen smisel bi imela ponovna kandidatura za predsednika. Na vprašanje, ali ostaja član stranke, je odgovoril, da je to stvar pogovora s člani in da bodo o vseh nadaljnjih korakih in postopkih odločali organi stranke.

Obenem pa so po Šoltesovih in Horvatovih navedbah že sprejeli odločitev, da stranka Verjamem na oktobrskih lokalnih volitvah ne bo nastopila s svojimi kandidati. Razloga sta finančno stanje stranke in časovna bližina vnovičnih volitev. Bodo pa člani Verjamem na lokalnih volitvah kandidirali s svojimi listami, pojasnjuje Horvat, ki namerava s svojo listo tudi sam kandidirati za župana Murske Sobote.

RTV Slovenija bo prvič sodelovala na Evroviziji za otrokeSlovenija se bo letos prvič predstavila na prireditvi Junior Eurovision Song Contest, ki jo bo 15. novembra gostila Malta. Prireditev, sorodna tekmovanju za pesem Evrovizije, je namenjena otrokom, starim od 10 do 15 let. Vsaka država lahko svojega predstavnika izbere po lastni presoji. RTV Slovenija ga bo izbrala do konca septembra.

Junior Eurovision Song Contest pod okriljem Evropske radiodifuzne zveze (EBU) poteka od leta 2003, letošnje bo 11. po vrsti. Tekmovanje bo po lanski zmagi predstavnika Malte potekalo v prenovljeni ladjedelnici v Marsi.

Slovenskega predstavnika in pesem, s katero bo nastopil, bosta s pomočjo internega izbora izbrala razvedrilni ter otroški in mladinski program TV Slovenija, tekmovanje pa bodo predvajali na prvem programu nacionalne televizije.

Ker gre, kot so sporočili z RTV Slovenija, za "mlajšega brata slavne pesmi Evrovizije", so tudi pravila podobna. Sodelujejo lahko članice EBU, o zmagovalcu pa odloči seštevek glasov gledalcev in žirije iz posameznih držav.

Kot piše na uradni strani "mladinske Evrovizije", je Slovenija tretja država, ki bo debutirala na letošnjem tekmovanju; preostali dve sta Italija in Črna gora. Trenutno je potrjenih 14 držav.

STA, G. B.

Znan program filmskega festivala v TorontuZnani so še zadnji naslovi 39. mednarodnega filmskega festivala v Torontu, ki bo potekal med 4. in 14. septembrom. Med zadnjimi najavami je film St. Vincent režiserja Theodora Melfija z Billom Murrayem v glavni vlogi, poroča britanski časnik The Guardian.

Teden dni po odprtju beneškega filmskega festivala, na katerem bodo prevladali evropski filmi, se bo začel desetdnevni festival v Torontu, ki bo imel letos na programu veliko filmov z iskrivimi in nenavadnimi naslovi. Eden takšnih je dokumentarni film Do I Sound Gay?, študija o drugačnosti in homofobiji v režiji Davida Thorpa.

Skupno bodo na mednarodnem festivalu v Kanadi predvajali 393 filmov, od tega 143 svetovnih premier. Med zadnjimi napovedanimi filmi sta britanska drama o nepričakovani nosečnosti Second Coming z igralcem Idrisom Elbo ter X + Y, zgodba o otroškem matematičnem geniju, ki ga bo zaigral Ase Butterfield. Med razkritji je tudi omenjena komedija St. Vincent, v kateri se Bill Murray kot opit vojni veteran spoprijatelji z mladim fantom.

Armstrong: Nihče me ni prisilil v jemanje dopingaOsramočeni nekdanji ameriški kolesarski šampion Lance Armstrong pravi, da ne obžaluje priznanja sistematične zlorabe v športu prepovedanih snovi. Trenutno sta njegovo življenje in dnevna rutina zelo pozitivna, v pogovoru za televizijsko mrežo CNN je še priznal, da načrtuje tretjo knjigo, ki bo imela zelo močno sporočilo in bo zelo odkrita.

Kot je znano, je Armstrong januarja lani v televizijskem intervjuju s kraljico pogovornih oddaj Oprah Winfrey priznal, da se je vrsto let sistematično dopingiral. Zdaj 42-letni Teksašan je razkril, da si je pri največjih kolesarskih uspehih pomagal s prepovedanimi snovmi, kot so krvni doping EPO, rastni hormoni, testosteroni in druge. "V to me nihče ni prisilil ali ustrahoval, zato ne bom rekel, da to ni bila moja napaka. Za vse, kar se je zgodilo, krivim sebe, to je tisto, kaj je najbolj pomembno," je dejal Armstrong.

"Če ne bi bilo zvezne preiskave in me ne bi dobili pri zlorabi dopinga, bi še vedno vse skupaj zanikal z enakim prepričanjem in odločnostjo, kot sem to počel poprej. Ampak zdaj je vsega konec," je še razkril Armstrong, ki je dolga leta vztrajno zanikal zlorabo prepovedanih snovi. Armstrongu so odvzeli sedem naslovov skupnega zmagovalca slovite dirke po Franciji, prav tako pa so mu dosmrtno prepovedali ukvarjanje s tekmovalnim športom.

STA, G. B.

Nasa odkrila vesoljski prah iz obdobja nastanka OsončjaRaziskovalci ameriške vesoljske agencije Nasa so odkrili sedem mikroskopsko velikih delcev vesoljskega prahu, za katere so prepričani, da so stari toliko kot Sončev sistem, je sporočila Nasa. Če bo odkritje potrjeno z dodatnimi preiskavami, bodo to prvi odkriti primerki vesoljskega prahu iz tega obdobja.

Delce je iz vesolja pobralo Nasino plovilo Stardust, ki je po vesolju potovalo sedem let, preden se je leta 2006 vrnilo na Zemljo. Od takrat naprej znanstveniki preučujejo prah iz posebnega zbiralca, s katerim so po vesolju lovili zvezdni prah.

Delci so po prepričanju znanstvenikov iz zunanjega dela Sončevega sistema, ustvarjeni pa naj bi bili z eksplozijo supernove milijone let nazaj.

Po kemični strukturi so si delci med seboj veliko bolj različni, kot pa so znanstveniki pričakovali. Manjši delci se zelo razlikujejo od večjih, ki so bolj podobni strukturi snežink.

Hello Kitty v vesolju praznuje 40 letJaponska je v vesolje poslala svojo svetovno znano risano ikono Hello Kitty, ki letos praznuje 40 let, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Majhna figura Hello Kitty že kroži okoli Zemlje v majhnem satelitu, opremljenem z elektronsko sporočilno tablo.

S projektom, ki ga financira japonska vlada, organizatorji spodbujajo oboževalce, da pošljejo sporočila v japonščini ali angleščini, dolga do 180 znakov. Ta se bodo nato izpisovala nad figurico.

"Ta sporočila so lahko bolj osebne narave ali splošna," je pojasnil predstavnik podjetja Sanrio, lastnika znamke Hello Kitty .

Pasica
Pasica
Pasica
Pasica
Pasica

naslovka mini

Anketa

Ali bo prihajajoča Cerarjeva vlada zdržala več kot eno leto?

Zadnje dodano

Zadnji komentarji

Za svobodno Slovenijo!

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7277461..jpg

Pred vrhovnim sodiščem v Ljubljani se vsak dan zbere množica protestnikov, ki pride izrazit ogorčenje nad ravnanjem z Janezom Janšo, ki je že dva meseca prestaja krivično zaporno kazen. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/3334262..jpg

Vrhovno sodišče v zadevi Patria nedopustno zavlačuje. Največjo odgovornost pri tem nosi njegov predsednik Branko Masleša, ki ni držal besede, ko je dejal, da se bo na Janševem primeru delalo tudi v času sodnih počitnic. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2549783..jpg

»Vztrajniki, do sedaj se nas je na aktivnostih zbralo kar 35.000,« sporoča predsednik Odbora 2014 Damir Črnčec ter dodaja, da bodo vztrajali, »dokler ne bo Slovenija pravna in demokratična država brez političnih zapornikov«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6018784..jpg

Vztrajniki v odgovor na obtožbe o napadu na sodnico z dežnikom protest popestrijo s petjem znane pesmi Jaz, pa ti, pa židana marela. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6397595..jpg

»Že na prvi pogled je jasno, da naša zgodba ni primerljiva z vseslovensko ljudsko vstajo 2012-2013, naše demonstracije pa so za razliko od ekstremnih vstajnikov čiste kot solza,« je prepričan evroposlanec Milan Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/6975066..jpg

Vsak dan si lahko ob 17.00 uri pred vrhovnim sodiščem ogledate, koga ima sodelavec inštituta za kriminologijo Dragana Petrovec za »zametek drhali«. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7934767..jpg

Vera Ban dogovornim na sodišču sporoča: »Poslušajte nas in se ne sprenevedajte, da nas ne slišite: nikoli ne bomo odnehali!« (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7836498..jpg

»Sodstvo nam žuga s prstom in dokazuje svojo vsemogočnost. Danes sta zaprta Janša in Tone, jutri je lahko žrtev vsakdo,« opozarja Andreja Valič Zver. (foto: Matic Štojs)

http://demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8554979..jpg

Poleg vsakodnevnih shodov, ki jih Odbor 2014 pripravlja pred vrhovnim sodiščem, razmišljajo še o protestnih shodih pred drugimi sodišči, »kampiranju« pred sodiščem in podobno. (foto: Matic Štojs)