Slovenski brezdomci so glede na ilegalne migrante v diskriminiranem položaju

Brezdomcem nič, migrantom vse. Brezdomcem nič, migrantom vse. Vir: Twitter

Vlada RS naj odpravi diskriminatorno obravnavo slovenskih brezdomcev v primerjavi z ostalimi skupinami, ki se znajdejo v enakih okoliščinah na ozemlju Republike Slovenije.

Poslanska skupina SDS je na predsednico Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter predsednika Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide naslovila zahtevo za sklic skupne nujne seje, na kateri bi razpravljali o diskriminiranem položaju slovenskih brezdomcev.

V poslanski skupini SDS opozarjamo, da je že dlje časa mogoče zaznavati porast števila brezdomcev. Prepričani smo, da bi morala država ali/in lokalna skupnost, brezdomcem nuditi pomoč, ki bi bila prilagojena njihovim specifičnim potrebam in ki presega zgolj finančno pomoč in vključuje tudi možnost celodnevnih nastanitvenih kapacitet, zdravstveno oskrbo, vključno s psihološkim svetovanjem, usposabljanje za delo …

Natančno število brezdomcev v Sloveniji je zaradi različnih definicij brezdomstva težko določiti. Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je v Sloveniji trenutno brez strehe nad glavo 2766 oseb, po ocenah Statističnega urada RS pa se število brezdomcev v Sloveniji giblje med 3.000 in 6.700. Podatek društva Brezdomni do ključa, v katerem so združene vse organizacije, ki delajo z brezdomci, pa kaže, da je bilo v letu 2016 v Sloveniji nekaj več kot 6.700 brezdomnih oseb.

Po anketi, ki je bila med brezdomci v Sloveniji izvedena od leta 2005 do 2014, so bili brezdomci v veliki večini moški, v povprečju stari 42 let. Največ brezdomcev je imelo srednjo šolo ter bilo samskih in nikoli poročenih. Velika večina brezdomcev je bila v preteklosti že zaposlenih, v povprečju so imeli nekaj več kot 12 let delovne dobe.

Problem brezdomstva raste po vsem svetu, predvsem zaradi begunske krize v zadnjih dveh letih tudi v Evropi. Pri tem je izjema le Finska, ki je uspela število brezdomcev nekoliko znižati. V Londonu se je število brezdomcev povečalo za 50 % glede na leto 2010, v Kopenhagnu za 75 % glede na leto 2009. V Atenah je kar vsak sedemdeseti prebivalec brez strehe nad glavo. Med sosednjimi državami velja omeniti še Budimpešto, ki je na svetovni lestvici na 9. mestu, saj tam na ulici živi več kot 16.780 brezdomcev.

Predlagatelji nujne seje se zato sprašujemo, zakaj ne bi tudi Slovenija sledila trendu Finske in najprej poskrbela za svoje državljane, ne pa da velika finančna sredstva namenja za nezakonite migrante, ki živijo v ogrevanih azilnih domovih, imajo tople obroke ali celo stanovanja z najsodobnejšo opremo.

Naj ponovno spomnimo, da en ilegalni migrant po ugotovitvah Računskega sodišča RS našo državo mesečno stane kar 1963 evrov. To je dejanski strošek, ki obsega sredstva za plače zaposlenih, vse programe pomoči, stroške vzdrževanja celodnevnih nastanitev. Dnevna oskrba prosilca za mednarodno zaščito pa je okoli 390 evrov na mesec, v kar je vključena nastanitev v azilnem domu, prehrana in oskrba z oblačili, obutvijo in sredstvi za osebno higieno. Država torej za migrante poskrbi tako, da jim pokrije vse stroške celodnevnega bivanja v stanovanjih z opremo nižjega srednjega razreda, vse življenjske stroške in nameni dnevno žepnino.

Sredstva, ki jih država ali lokalne skupnosti namenijo za oskrbo slovenskega brezdomca, pa so bistveno manjša, pri čemer noben slovenski brezdomec nima pokrite celodnevne nastanitve, prehrane in drugih življenjskih stroškov, vključno z dnevno žepnino in reintegracijskimi podpornimi programi, ki bi morali biti prioriteta države pri obravnavanju slovenskih brezdomcev.

V poslanski skupini SDS smo zato prepričani, da so slovenski brezdomci v primerjavi z ostalimi, ki se znajdejo v enakih okoliščinah, obravnavani diskriminatorno. Diskriminacija slovenskih brezdomcev v primerjavi z obravnavo migrantov se kaže tudi v tem, da za slovenske brezdomce ni sistemsko poskrbljeno oziroma je njihova usoda odvisna od volje lokalnih skupnostih in dobrodelnih organizacij.

Za izboljšanje položaja slovenskih brezdomcev zato v poslanski skupini predlagamo, da se po opravljeni razpravi sprejmeta dva sklepa, in sicer:

1. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlagata Vladi RS, da v roku 30 dni pripravi posebno poročilo o ukrepih, ki jih bo predlagala za reševanje problematike slovenskih brezdomcev s poudarkom na reintegraciji v družbo po zgledu drugih držav EU.

2. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlagata Vladi RS, da odpravi diskriminatorno obravnavo slovenskih brezdomcev v primerjavi z ostalimi skupinami, ki se znajdejo v enakih okoliščinah na ozemlju Republike Slovenije.

nazaj na vrh