Politika in tehnika

  • Napisal  Franc Bešter
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Matic Štojs Lomovšek foto: Matic Štojs Lomovšek

Zadnje stoletje gradimo svojo ekonomijo predvsem na tehniki, politika pa je odvisna od ekonomije (in obratno, iz tega sledi, da je politika odvisna tudi od tehnike (da ne govorimo še o uporabi informacijske tehnologije znotraj sistema demokracije!). Tehnika pa je odvisna (tudi) od (empiričnih) znanosti (in obratno). Zato moramo, tudi zaradi boljšega razumevanja ekonomije in politike, oceniti tudi, kaj se je npr. v zadnjem stoletju dogajalo z znanostjo in tehniko.

 

Pri tej znanosti gre za znanost, ki se je rodila v šestnajstem stoletju in ki za svojo spoznavno metodo uporablja eksperiment in merjenje, torej izkustvo (ki se nanaša na svet materije!). Pri tehniki gre za visoko razvita orodja, ki so razvita in izumljena s pomočjo spoznanj teh znanosti. V svojem razvoju je bila tudi znanost odvisna od tehnike. Mnogi danes obojega (znanosti in tehnologije) sploh ne ločijo, ne znajo potegniti ostre ločnice med enim in drugim, a razlika je jasna: znanost se ukvarja z bistvenim, tehnika pa z uporabo le-tega v specifičnih pogojih izgradnje in delovanja nekega Orodja.

Nekako sredi prejšnjega stoletja je ta razvoj (znanost- tehnika) dosegel kulminacijo. Mnogi so takrat mislili, da bo ta napredek šel nekam v neskončnost in da bo sčasoma rešil vse naše probleme – takrat tudi še ni bilo na vidiku problemov s surovinami, energijo, okoljskih problemov, vsaj ne v taki meri kot danes. Napredek tehnike je bil ključno odvisen od napredka empirične znanosti, vendar: ali je ta vsemogočna? Ni logično verjeti, da le ena spoznavna metoda (eksperiment, merjenje) zmore vse, res se je kriza te znanosti pokazala že ob koncu devetnajstega stoletja, dvajseto stoletje sta obvladovali dve veliki teoriji, relativnostna in kvantna, a obe, čeprav sta marsikaj pojasnili in dali, že močno odražata to krizo. Relativnost je sama v sebi protislovna in polna notranjih težav, kvantna teorija je morala, na področju subatomskega, priznati svojo nemoč, kar se tiče objektivnega opazovanja in merjenja. Huda kriza moderne Znanosti se kaže v naslednjem: včasih je le nekaj znanstvenikov v nekaj letih, z dokaj enostavnimi napravami, prišlo do odkritij, ki so revolucionarno spremenila naš pogled na svet in ki so omogočila izume, ki so v nekaj desetletjih spremenili naše življenje, danes pa tisoči delajo z milijarde vrednimi napravami, desetletja, in rezultati so vedno manj zanesljivi in uporabni.

Zakaj je to pomembno za tehniko in posledično za ekonomijo? Ker ni revolucionarnih odkritij, ne more biti velikih, pomembnih izumov, nekaj takega, s čimer bi bili na trgu zares prvi in povsem >novi<. Priznati si moramo, da je to, kar se na svetu dogaja danes, samo izboljševanje v principu že dolgo znanih stvari, gre le še za >inovacije<, pa še te zahtevajo vedno več znanja, ljudi in kapitala – to je bil eden od razlogov, da je Evropa šla v povezovanje ( ni bil vzrok le v grozljivih izkušnjah dveh svetovnih vojn) – ena sama država je v tem, v globalni tekmi, postala prešibka! Tekmovalnost, boj na trgu – za kupca, boj s konkurenco - >biti konkurenčen< pomeni v tem boju zmagovati, na dlani pa je, da moraš biti tu čim boljši in čim cenejši, oboje pa lahko najbolj zagotovi ravno tehnični napredek. Kitajci se tega dobro zavedajo, zato nameravajo postati prvi v svetu ravno po tej poti – z visoko tehnologijo.

Visoka tehnika (da si korak pred drugimi) omogoča višjo dodano vrednost. Da je danes v Sloveniji dve tretjini zaposlenih na robu revščine, je posledica tega: nizke dodane vrednosti. In da danes v Sloveniji na vseh področjih (v šolstvu, zdravstvu, vojski…) manjka denarja, to ni samo posledica sistemske korupcije, kraj , ropanja (bank), ampak tudi posledica tega. Zaostajanje v tehnologiji – je tudi posledica tega, da ta razvoj zahteva vedno več denarja, ki ga ni, in varčuje se tudi v znanosti. Visoka tehnologija: lahko jo prinesejo tuje investicije, a pri nas naletijo na okorno poslovno okolje, kar jih odvrača.

Ti problemi (ekonomija- tehnika) niso samo naši problemi, problematika je svetovna, gre za krizo industrijske civilizacije, vzroki njenega zatona so tudi v tem, da so tehniko dobili tudi narodi z milijardami prebivalcev, ki delajo >skoraj zastonj< - svetovni trgi so se zasitili, nadalje gre za probleme z energijo, surovinami, za krizo okolja… . S tem člankom sem skušal povedati predvsem to, da gre tudi za zaustavljanje znanstveno- tehničnega razvoja, kar je še en vzrok za propadanje. Vse skupaj pa še kako vpliva na politiko, saj je politika odvisna od ekonomije (proračun!), ekonomija pa je v tej civilizaciji postala ključno odvisna od tehnike!

Franc Bešter, Zg. Besnica  

nazaj na vrh