Politika in satan

  • Napisal  Franc Bešter
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Politika: pri razumevanju politike gre za čim boljše razumevanje dogajanja v človeški družbi, dogajanja, ki bo že jutri postalo preteklost, se pravi del zgodovine. Tudi dogajanje v zgodovini je politično dogajanje. V neko politično dogajanje pa rezultira odločanje in delovanje velikega števila ljudi, se pravi človeških množic, kar pomeni množic posameznikov v družbi, iz tega sledi, da je za čim boljše razumevanje tega dogajanja potrebno čim celovitejše razumevanje človeka. Tega pa ni mogoče, če ne upoštevamo tudi metafizičnih stvarnosti, duše, Boga, onostranstva – in tudi satana, ki lahko zapelje ljudi in jih potem uporabi kot orodje in orožje svojega delovanja v svetu.

 

Satan: modernemu človeku je težko verjeti v duhovne stvari, iz znanih razlogov: zaradi pozunanjenja, materializma, in zaradi modernih empiričnih znanosti. Tako tudi satan, ki je duh, zanj ne obstaja – to je stvar pravljic in mračnega srednjega veka. Toda ali ni tudi to ena od njegovih zvijač in zmag – da je uspel ljudi prepričati v svoj ne-obstoj, in zato lahko deluje, ne da bi se ga bali?

Dogajanje v ne tako davni zgodovini: klanje dveh svetovnih vojn, strahote koncentracijskih taborišč, milijoni mrtvih zaradi komunizma. Če si vse to predočimo, si ni težko predstavljati, da je bil satan tisti, ki je vlekel niti – preko od njega zapeljanih ljudi. Tako bi tudi za našo Partijo lahko rekli, da je bila satanska organizacija, in da so bili medvojno nasilje in poboji satanovo delo – ljudje so bili pri tem le njegovo orožje.

Ko je Partija formalno sestopila z oblasti, je večina od tega, kar je postavila, ostalo: strukture in ljudje, delujoči znotraj njih, iz tega sledi, da z >demokratizacijo< satan ni izgubil prav nič od svoje moči, lahko pa zaključimo, da je spremenil način svojega delovanja. Političnih potez ne vleče več javno, naglas in v imenu Ideologije (marksizma), ampak vleče svoje niti iz ozadja, preko raznih novih strank in novih obrazov, ki jih uporablja kot marionete. In politične moči ne izvaja več s fizično represijo in grožnjo, ampak z močjo in nasiljem medijev.

Mediji pa delujejo na razne načine, na več frontah in v različnih smereh. Tu nikakor ne gre samo za neposredno propagando: za določene ljudi, stranke, ideje… . Ogromno medijske moči je usmerjene tudi v ustvarjanje ustreznega stanja v ljudeh in v družbi – da se bodo sugestije in manipulacije, indoktrinacije čim bolje prijele. Zato se v njih podajajo vsebine (tudi na pritlehen način), ki vzdržujejo notranjo ne-izgrajenost ljudi, ki povzročajo duhovno-mentalno degradacijo, satan uničuje duše tudi tako, da jih hrani z ničevostmi, in brez večje težave lahko vidimo, da je večina vsebine v medijih – poplava samih ničevosti! Vse z namenom, da bi se ljudi onesposobilo za lastno misel in za samostojno odločanje v svetu.

Nadalje ni težko opaziti, da se v medijih zelo propagirata svobodna spolnost in uživaštvo, človekova spolnost je v tem permanentnem boju za oblast z močjo medijev nasploh zelo uporabna in zato na široko uporabljana (zlo-rabljana). Naj naštejem nekaj teh njenih učinkov na človeka in s tem na množice: deluje kot opij, omama, ljudi se s tem zaposluje, zapleta v razmerja, da se ukvarjajo z njimi, in se jih s tem odvrača od drugih problemov, se jih tudi onesposablja za razumevanje politične problematike. S propagiranjem te svobode se nadalje razbija družine, s tem ljudi bega, povzroča vsesplošni nered in zmedo – satan je >tisti, ki vse zmeša!< Zbegane ljudi v zmešani družbi je potem laže zmanipulirati! A to se da lažje tudi z ljudmi, ki so v življenju ostali brez nekega dejavnika, ki bi jim dajal smisel, cilj, oporo, usmeritev… , in ta (močan) dejavnik je religija, vera, svobodna spolnost pa povzroča tudi izgubo tega dejavnika, odpad od vere.

Satan pa ta dejavnik ljudem odvzame še na en drug učinkovit, a prefinjen, prikrit način: tako, da jih v šolskem sistemu hrani z moderno (empirično) znanostjo. Čeprav je le-ta izgubila svojo odrešilno, mesijansko vlogo, ima še vedno ogromen vpliv na ljudi, kar se tiče načina mišljenja in podobe sveta, v kateri živijo. Njena moč in vpliv, vera vanjo, izhajata iz >dokazovanja< in iz vpliva tehnike, ki jo je pomagala ustvariti. Problem je, da v šoli večina to znanost razumeva le na pol in si pri tem domišlja, da razume vse, in s pomočjo tega (racionalističnega) znanja si potem ljudje absolutno vse znajo >pravilno< razlagati brez Boga – zato ta znanost vodi množice v ateizem.

Se pravi: dogajanje v družbi je politično dogajanje , in satan deluje na družbo tudi preko medijev, v namen ohranjanja svoje oblasti nad svetom, delovanje medijev pa zahteva veliko denarja, in ljudje, ki jih je zapeljal in jih sedaj uporablja kot svoje orodje, do njega tudi znajo priti – na sto zvitih načinov, npr. z izčrpavanjem in ropanjem podjetij, preko raznih projektov, preko bank, ki so >templji Denarja<.

Da, tudi ekonomija je področje delovanja satana, in skozi medije se zato propagira tudi materializem, ekonomizem, skoznje nas satan navaja k temu, da materijo in nasploh telesne potrebe v življenju postavljamo na prvo mesto – spomnimo se, kako je satan v puščavi skušal Jezusa: >Reci, naj bodo ti kamni kruh<. Jezus pove, naj človek ne živi samo od kruha, potrebuje tudi hrano za dušo, s tem , ko nas satan usmerja k zgolj telesnim potrebam, tudi povzroča propadanje duše, tudi s tem duše uničuje. >Skupni imenovalec< vsega zemeljskega je denar, in skozi medije se denar res prikazuje kot nekakšen bog – Denar je vse! Denar tako postaja malik, satan ljudi s tem zapeljuje v služenje mamonu – in potem človek ne more več služiti Bogu. Satan hoče, da ga častimo, in častimo ga tudi tako, da malikujemo Denar.

Ekonomija (telesne potrebe človeka) se za politične potrebe zlorablja tudi tako, da se ljudi zaposluje s skrbmi in delom, se tudi v tem pogledu nanje izvaja pritisk, se jim s tem jemlje notranjo svobodo, a tudi onesposablja za politiko, se pravi za urejanje skupnih zadev , nekako v smislu učenja grških filozofov: >Državljan naj pridno dela in naj se ne meša v drugo!<

Tako imamo pred seboj množice, na ta način >preparirane< , zdaj jih bo laže indoktrinirati, jim dajati sugestije, preidimo zato zdaj k >resnim< političnim mnenjem, komentarjem, analizam…, kar vse je seveda tudi vsakodnevno prisotno v medijih (v časopisju, na TV, na internetu…). Kakšna filozofija dandanes prevladuje za vsem tem, v kakšnem slogu je napisanih večina razlag in komentarjev dogajanja v človeški družbi – doma in po svetu?

Mirno lahko rečemo, da prevladuje racionalizem, ki je kuga naše, moderne dobe. Se pravi razsvetljenska filozofija, po kateri je, z lučjo Razuma, mogoče razsvetliti temo sveta, se pravi z odpiranjem pameti priti do resnice o nekem dogajanju in celo napovedati prihodnost. V tem se pa skriva neka velika in usodna zmota: razum je mnogo prešibek svetilnik za kaj takega, in tudi človeški jezik ima preveč omejene možnosti, da bi zmogel opisovati dogajanje v vsej njegovi celovitosti. Zato je vsako komentiranje nujno ozko, enostransko in zato zmotno. A kljub temu: če je novinar iskreno iskal resnico in jo skušal čim bolj objektivno predočiti, mu ne smemo ničesar očitati. Mnogo večji problem je, ko se stvari po medijih namerno prikazujejo enostransko, se pravi, se ne podaja določenih informacij, čeprav zanje vemo, in še huje, če se laže, se pravi namerno prodaja >fake news<. A to se seveda tudi mnogokrat dela, in če se dela masovno in če se ponavlja, navadno v namen političnega boja (med ljudmi, strankami), se pravi boja za oblast, se množic vedno in zagotovo nekaj prime, spomnimo se Voltairovega reka: >Lažite, lažite, nekaj se bo že prijelo!< Ali Goebbelsa: >Če laž sedemkrat ponoviš, postane resnica<. In za vsem skupaj je nedvomno spet delovanje satana, ki je lažnik in tudi s tem preko medijev ohranja oblast.

Oblast Kapitala, častilcev denarja, ki so častilci satana: ta oblast izvaja svojo politično moč z močjo medijev, se pravi informacijske tehnike, skušal sem nakazati, kako preko njih deluje satan – zelo podobno stanje je danes povsod po svetu – Zemlja je postala njegovo gospostvo. In civilizacija, ki funkcionira na takšni, medijski demokraciji, je v mnogih pogledih postala anti-civilizacija – ker načrtno uničuje notranje bistvo vsake civilizacije, ki je, po mojem, v nekem redu in nekem notranjem stanju v ljudeh. Red je porušen in v ljudeh se je pojavila puščava. Njeni tehnični dosežki in zunanji blišč – vse to nas ne sme zavesti, priznati moramo ta notranji razkroj. Glede na to, da gre, v končni fazi, za oblast Satana, ki je tudi ubijalec in lažnik, se bo stanje na svetu samo še poslabševalo, in če k temu dodamo še krizo okolja, ki se bo stopnjevala, smemo zaključiti, da bo stanje vedno bolj nevarno za neko novo veliko vojno, torej za splošno uničenje.

Iz tega pa sledi, da je danes postal nujen čim hitrejši prehod v novo dobo, nujno je treba, že zdaj in tukaj, začeti graditi neko novo obliko civilizacije, postavlja se samo vprašanje, na kakšen način.

Ta način bo odvisen od tega, kako pojmujemo civilizacijo, in od okoliščin, v katerih bomo začeli.

Najprej: takšna oblika civilizacije, kakršno živimo mi, danes, in ki je prevladala po vsem svetu, ni edina možna oblika civilizacije, in zagotovo tudi ne najvišja, najbolj napredna vrsta civilizacije. Ta, sedanja, je vsekakor racionalistična in tehnična, postala je zelo pozunanjena in kultura predvsem materialnih vrednot, barbarsko enostranska, to je kultura, ki gradi na materialnih temeljih in je zato >babilonski stolp< (svet, ki gradi brez Boga oziroma celo v uporu proti Bogu) in je kot takšna naravnana na propad, na sesutje.

Nova oblika civilizacije naj bi gradila na duhovnem temelju, izhajajoč iz resnice, da je človek (tudi) duh, in da mora zato v tem svetu tudi temu ustrezno delovati, brez vezanosti in tako, da bo dosegel tisto, po čemer hrepeni kot duh, kar potrebuje njegova duša. To naj bi bil najvišji cilj civilizacije: doseganje tega vzvišenega cilja, Boga, kar pa seveda od človeka tudi marsikaj zahteva, takšno delovanje, ki v svetu vzpostavlja nek red, ki ne povzroča kaosa. Če pogledamo na našo civilizacijo s tega vidika, moramo zaključiti, da je le-ta propadla, postala je kultura opustošenja (v dušah) in >džungla< (svet kaosa).

In v takšnih okoliščinah bo treba začeti, obenem upoštevati, da se bo treba stalno boriti proti moči Kapitala in vladavini satana, delovati v zapletenem stehniziranem svetu. Takšne okoliščine predvsem zahtevajo nek nov način odločanja pri delovanju na odru sveta, pri tem se bo treba dati voditi Duhu, ne pa svojemu lastnemu duhu (razumu). Vendar, te okoliščine so glede tega idealne, da ljudje naredimo ta spoznavno-miselni preskok in preboj – ker še nikoli v zgodovini ni bilo (iz opisanih razlogov) tako očitno in na dlani, da človeku resnice o ljudeh, stvareh in dogodkih sveta ni mogoče spoznati, da je Razum prešibek svetilnik za kaj takega, in da moramo najti neko novo znanost – za spoznavanje te resnice, in za odločanje v življenju. Za kaj takega pa je stanje na svetu danes zahtevno, ker bo treba premagati razsvetljenski racionalizem (racionalizem zavrača vse, kar prihaja od Duha), to pa zahteva ne le preobrazbo v načinu mišljenja, osvoboditev od tistega, v kar nas je vkalupil šolski sistem, to zahteva tudi globinski preobrat v celotnem človeškem bitju – od vezanosti k odpovedi, od pozunanjenja k ponotranjenju, od antropocentrizma k teocentrizmu. In vsak dan znova se bo treba upirati silnicam moderne dobe, ki nas vlečejo v smer pohlepa, uživaštva, vezanosti, služenja Denarju (mamonu).

Seveda, če bi glede te nove filozofije šel v detajle, bi to zahtevalo nek nov članek in novo razpravo, toliko sem napisal, da bi nakazal nekaj osnovnih usmeritev, in da bi bilo razvidno, da največjega političnega izziva sedanjega časa ni mogoče izpeljati po politični poti (ker to ni v interesu političnih elit niti niso tega sposobne), a tega tudi ne bodo naredile množice – ker jih tok sodobnega sveta preveč odnaša. Začnejo lahko le dovolj močne osebnosti, vrhunski misleci in umetniki z dovolj širine, odprtega duha, in pote >prosvetlijo< vedno širše plast družbe.

Franc Bešter, Zg. Besnica

nazaj na vrh