Odprto pismo predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju številka 2 Izpostavljeno

  • Napisal  Franci Kindlhofer
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Predsednik republike Borut Pahor kot slavnosnti govornik na Osankarici 6. januarja 2018 Foto: Arhiv Demokracije Predsednik republike Borut Pahor kot slavnosnti govornik na Osankarici 6. januarja 2018 Foto: Arhiv Demokracije

Spoštovani gospod predsednik Borut Pahor, iz Vašega vabila je razvidno, da prirejate v Predsedniški palači v ponedeljek, 20. januarja 2020 sprejem ob 30. obletnici odhoda slovenske delegacije s 14. Kongresa Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu.

Obeležiti želite takratno nesoglasje v jugoslovanski partiji, zaradi katerega je slovenska delegacija zapustila kongres. Ker takratni dogodek nima nič skupnega z današnjo samostojno in demokratično Republiko Slovenijo,  je Vaše početje nerazumljivo in vsega obsojanja vredno. Če želijo pripadniki nekdanje ZKS nekaj praznovati, je to moralno sicer zelo vprašljiva zadeva, vsekakor je pa privatnega značaja in nima nobenega mesta v kakšni državni ustanovi. Posebno pa Vi, kot vsem državljanom zaprisežen najvišji državni uradnik v funkciji predsednika, kršite s tem početjem grobo Vašo obvezno nevtralnost, katero ste tudi sicer že večkrat kršili z Vašim sodelovanjem z Združenjem zveze borcev takoimenovane NOB, oziroma ste njihovim zgodovinsko še ne točno ovrednotenim prireditvam poskušali z Vašo prisotnostjo posredovati državniški značaj.

Politično življenje po demokratičnih načelih je v Sloveniji od volitev do volitev vedno bolj okrnjeno. Vi kot predsednik države, niste naši družbi nudili nobene moralne in duhovne podpore. Res, da nimate izvršilne oblasti, a če bi se čutili odgovornega za dobrobit vseh Slovenk in Slovencev, bi s svijimi govori vedno posegli v dogajanja, če bi bilo potrebno postaviti problematični razvoj na pravi tir. Niste se oglasili, ko se je pričel problem z masovno migracijo, niste ovrednotili pojava raznih takoimenovanih vard, niste zavzeli stališča do žaljenja slovenskih kristjanov kot umazane živali, sploh pa ne poskušate umiriti žogo gleda medvojnih in povojnih zločinov. Nadavno ste bili celo prisotni na zloglasni proslavi v Dražgošah. Vas ni zamikalo, da bi stopili k mikrofonu in povedali vsem navzočim, da so v veliki zmoti. Da tukaj ni kaj slaviti. Objokujemo lahko samo žrtve. Po vrhu pa dovolite  kot predsednik demokratične, večstrankarske države, da se povsod svetlikajo simboli komunizma, ki je prinesel ne samo veliko gorja nad naš narod, ampak tudi 45 let zamika v svobodi in gospodarskem napredku.

Sprejem 20. januarja pri Vas, naj bi bil zopet še en poskus, izničiti zasluge in žrtve tistih, ki so si res prizadevali za svobodno Slovenijo, ki so imeli drugačne viziji, kot v sebe zaverovana ZKS. Če boste ta sprejem v ponedeljek poskušali izpeljati mimo vseh demokratičnih pravil, prevzemate na sebe veliko odgovornost. Zavedati se namreč morate, da bo slej ko prej to arogantno obnašanje pripadnikov starega režima državljanom dovolj in da bodo enkrat poskusili vzeti svari zopet v svoje roke, kot leta 1990/91. Zato dobro premislite, predno boste sprožili val nezadovoljstva, demonstarcij, neredov. Vsega tega Slovenija ne rabi, je pa v vaših rokah in odvisno od Vaše odločitve v ponedeljek; boste klonili stari komunistični nomenklaturi, ki hoče nazaj svoje fevde, ali se boste postavili na stran ljudstva in ta sprejem kratkoročno odpovedali. Sedaj je čas razuma. Mogoče tudi poguma. Pokažite oboje.

V želji, da razumete moje pismo kot znak ljubezni do moje dežele, Vas pozdravljam s potrebnim spoštovanjem.

Franci Kindlhofer

nazaj na vrh