Napoved dogodkov v slovenskem zamejstvu in matični domovini

  • Napisal  Demokracija
Železna Kapla Železna Kapla Foto: Wikipedia

V soboto, 4.11.2017 ob 19.30 bo v farni dvorani v Železni Kapli Teater Šentviški gostoval z gledališko-glasbeno predstavo "En godec nam gode" o glasbeni poti Lojzeta Slaka.

V soboto, 4.11.2017 ob 20.00 bodo v Kulturnem domu v Pliberku na 4. dolgi noči popevke pod geslom "Servus, srečno, ciao" nastopili: gostiteljica Zita Sabon, Marc Andrae iz Štajerske, Katrin Pototschnig z Bistrice pri Pliberku, "Die Kaiser" iz Kotmare vasi ter znani slovenski ansambel Rosa; moderacija: Peter Grilliz.

V soboto, 4.11.2017 ob 20.00 in ponovno v nedeljo, 5.11.2017 ob 15.00 bo v farovžu v Šentjakobu v Rožu Ženski zbor Rož s pevovodjem Primožem Kerštanjem nastopil z multimedijskim koncertom „Shiva / šiva - pesmi o delu" (v režiji Marija Štikra). - Če sem v prejšnji e-okrožnici malo zamešal datume ponovitev predstav, naj zdaj dodam svežo napoved, da bodo šentjakobske pevke koncert predvidoma ponovile še v ponedeljek, 23.4.2018 ob 19.00 v Linhartovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma, in sicer na zaključku 16. Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani.

V nedeljo, 5.11.2017 ob 10.00 bo sv. mašo v Ločah pri Baškem jezeru pevsko oblikoval kvartet Foné Megále iz Sevnice; kvartet vodi Dominik Jurca.

V nedeljo, 5.11.2017 ob 13.30 bo televizija ORF 2 v redni tedenski oddajo »Dober dan, Koroška/Štajerska!« predvajala oddajo „Štajerski Slovenci – Nevidna manjšina?".

Napovednik oddaje pravi, da okoli avstrijske Radgone živi večina Štajerskih Slovencev. Pri zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2001 je slovenščino kot jezik sporazumevanja navedlo le okoli 450 ljudi. Govori pa jo mnogo več ljudi – vendar to raje počnejo doma. V javnosti si želijo ostati nevidni. To je posledica desetletja trajajočega procesa asimilacije. „Biti Slovenec je bilo tu vedno zaničevano", se spominja kmet Josef Majczan iz Žetincev. Alpski Slovani in kasnejši Slovenci živijo na tem območju že od 8. stoletja dalje. Šele po prvi svetovni vojni, po Senžermenski mirovni pogodbi, je bila meja začrtana po poteku Mure. „Ampak že pred določitvijo meje je obstajala težnja do ločitve multietničnega prebivalstva", nam skuša objasniti zgodovinar iz Gradca Christian Promitzer. Kljub masivnemu asimilacijskemu pritisku je veliko Slovencev doma še naprej govorilo v maternem jeziku. Na skrivaj. Tako kot tudi Milaki in Botjanovi iz Dedoncev. Šele leta 2003 je bila slovenska narodna manjšina priznana s strani dežele Štajerske. Danes so Štajerski Slovenci zastopani v svetu narodnih manjšin. Največja problematika je bila in ostaja odsotnost slovenščine v javnem prostoru, kar ima tudi posledice na nadaljnji obstoj narodne manjšine, prikazuje Čedomira Schlapper v svojem dokumentarcu.

Ponovitve oddaje: ponedeljek, 6.11.2017 ob 04.50 na ORF 2, ob 15.00 na TV SLO 1 in ob 17.30 na TV Maribor; torek, 7.11.2017 ob 9.30 na ORF III, ob 7.05 na TV SLO 3 in ob 17.00 na TV Maribor.

V ponedeljek, 6.11.2017 ob 10.00 prireja Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani v konferenčni dvorani M3-4 ljubljanskega Cankarjevega doma (vhod iz Erjavčeve ceste) mednarodno znanstveno srečanje ob 25. obletnici podpisa Slovensko-madžarskega sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenski manjšini na Madžarskem in madžarski manjšini v Sloveniji. Program simpozija je v pripetku »vabilo-zloženka.pdf«. Prijave udeležbe na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. .

V ponedeljek, 6.11.2017 ob 18.30 bodo v slovenskem Kulturnem domu v Pliberku odprli razstavo „Govorica barv" Saše Pšeničnik iz Libelič. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel Trio Amoroso.

V ponedeljek, 6.11.2017 ob 19.00 bodo v Hauptbücherei am Gürtel na Dunaju (Urban-Loritz-Platz 2A) odprli razstavo »Plečnikova Ljubljana«.

V torek, 7.11.2017 ob 9.00 se bo v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani (Celovška c. 23) pričel simpozij »Ivan Rudolf – življenje in delo za narod«. Program posveta o zaslužnem primorskem rojaku je v pripetku »Simpozij Ivan Rudolf.docx«.

V torek, 7.11.2017 ob 11.00 bo v prostorih »Družine« v Ljubljani (Krekov trg 1) celovška Mohorjeva predstavila svoj Knjižni dar za 2018; sestavljajo ga »Koledar 2018« (s članki o slovenski kulturni dediščini na Koroškem, o novi koroški deželni ustavi, o več zgodovinskih jubilejih in znamenitih koroških Slovencih), »Pratika 2018« in večerniški roman Rudija Mlinarja »Mati fabrika in njeni otroci« (o življenju ravenskih železarjev).

V torek, 7.11.2017 ob 18.00 bodo v Slovenskem knjižnem centru (Mohorjeva knjigarna) v Celovcu v nizu »Narodne skupnosti – okno v svet« predstavili 15. zbornik kulturnega društva Brücken/Mostovi o življenjskih okoliščinah nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji. Gostja diskusije o vlogi narodnih skupnosti v Avstriji in Sloveniji bo Veronika Haring, predsednica nemško govorečih žena Brücken/ Mostovi iz Maribora.

V torek, 7.11.2017 ob 18.30 bo v celovškem »Hačku« svojo knjigo "Čivk duše" predstavil tržaški avtor Ace Mermolja.

Tokrat naj le še opozorimo, da je do 1.12.2017 odprt XVI. nagradni natečaj Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. Na natečaj se lahko prijavijo kandidati in kandidatke iz Slovenije in tujine, ki so med 1.11.2016 in 31.10.2017 uspešno zagovarjali diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo na katerikoli univerzi v Sloveniji ali tujini. Če delo ni napisano v slovenščini, mora imeti v prilogi povzetek v slovenskem jeziku. Besedilo natečaja si lahko odprete na www.uszs.gov.si/fileadmin/uszs.gov.si/pageuploads/razpis_16._natecaja.pdf .

Ker se je že nabralo veliko vabil za naslednje dni, bom poskusil pohiteti s prihodnjim Koroškim e-vestnikom. Do tedaj zdržite – in Lp!

Janez Stergar, Klub koroških Slovencev v Ljubljani

ob pomoči Inštituta za narodnostna vprašanja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti oz. Mestne občine Ljubljana ter Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

nazaj na vrh