Mirko Celar: OSTRŽKOVO PISMO

  • Napisal  Mirko Celar
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Matic Štojs Lomovšek foto: Matic Štojs Lomovšek

Ostržek, sinček Pepeta očeta,
ki šolo je, kot vemo, redno šprical,
nazadnje očka na pomoč poklical,
ta s pismom žalostnim nam zdaj opleta.


 
Podreja lutka lastnim interesom
vse, kar se more v pravljici zgoditi,
ne zmore naš Ostržek solz prikriti,
pred kljukcev bližajočim se kongresom.
 
Obrnil se na vse je fant pajace,
na mačka slepega in na lisjaka,
ker ve, usoda kakšna ga že čaka,
je vtaknil v pismo vse mogoče krace.
 
Je člane svoje prosil kompanije,
češ naj se lutke vendar kdo usmili,
ki sama, zapuščena, uboga cvili,
napisal pismo polno mimikrije.
 
Se nos z besedo vsako mu podaljša,
naj še tako jo v celofan zavija,
pisanje je neskončna polomija,
ki s floskulami jo Ostržek zaljša.
 
Da mirno in stabilno zdaj je stanje,
Ostržek kajpak se zaman tolaži,
pisanje, ki bazira zgolj na laži,
odpelje lutko končno v mirovanje.

nazaj na vrh