Marjan Šarec-mali Adolfino iz Šmarce

foto: V. K.T. foto: V. K.T.
Kako je prišel na svet?
Zaradi nepoznavanja ali načrtno zavitega rojstva v tančico povemo to Marjana rodijo 2. decembra 1977. Bioloških staršev ni spoznal in se tudi nikoli ne potrudil, da bi o njih kaj izvedel. Od  tretjega leta naprej o ga vzamejo rejniški družini v Moravčah, ga posvoji starejši par, Franc in Marija Šarec iz Šmarce pri Kamniku. Franc je mizar, Marija računovodkinja. Imata tudi manjšo kmetijo. Od tod tudi naklonjenosti do mizarstva pa tudi svetopisemska prispodoba pride zelo prav. Da je mizar po osnovnem poklicu vemo in da je tako rekoč brezmadežno spočet, to tudi skorajda vemo, tudi zato ker  vedenja o izvornih staršev ni. Simpatično vernikom da je(kot da je res) korelacija z vero, »hostarjem«  je  enako  pri srcu pa tudi,  ker je po njihovi klasifikaciji samorastnik, brez koreninski primerek.
 
Marjan Šarec je tisti politik ki nikoli ni nehal biti igralec
Razdvojen  med šolo, ki jo je moral pač obiskovati in otroškimi igrami na eno stran ter zavezanost veri, po krušnih starših zagotovo, se ni mogel skoncentrirati na nobeno konkretno smer. Najbližje veri je bil samo takrat ko se učim mizarstva na srednji  lesarski šoli  kjer  je septembra 1992 ko je začel skupaj z generacijo učiti se lesarstva. Ministriranje v farni cerkvi je bila bolj domača naloga. Pa se je preusmeril drugam. Jezus Kristus  in lesarstvo sta bila prenaporno zanj, med drugim zaradi »naravnega«daru ali zaradi praktičnih razlogov, šestih »popravcev« nam ni uspelo izvedeti. Tako pač je če te lastni PR mora »šruafat« , dati kakšna kosmata lesarska ne uide. Igralec pa je postal.
Usodno srečanje z  režiserjem Marjanom Bevkom, ta pa ga ob pomoči hčere Alide Bevk  pripravi in prepriča, da je material za študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
Kljub nasvetom  in dvomom šolske psihologinje se odloči in se prijavi na AGRFT. Da zadosti formalnim pogojem, mora opravljati izpit iz dodatnega maturitetnega predmeta. Ga naredi in je že na AGRFT.  Imitatorstvo  in ne igralstvo,  kot najbolj poenostavljena veja resnega igralstva pa je njegov dolgoletni kruh. Pa še tukaj mu je ves čas   prst v »rit« tišal  Sašo Hribar, njegov stanovski kolega kar se imitatorstva ali oponašanja  tiče. In je igralstva samega kot resen poklic s tem konec. Preden kje sploh kdaj zaigral na  odrskih deskah, razen  na onih na skednjih ali na traktorskih prikolic ob kakšnih kresih ali veselicah.
Imitatorsko pa ne. Mu ni zaštekalo. Sploh ne.  To lepo nadaljuje z podzavestnim oponašanjem Adolfa, njegovega vzornika iz partizanskih filmov  in ostalih dokumentarcev, ki jih je uspel pogledati pred vstopom v politiko.
 
Tisti«politik« ki  brez navigacije od zunaj niti hoditi ne more
Obkrožajo ga sami poznavalci zemljepisa in topografije, v manj vidnih vlogah ter lokalni strokovnjaki na področju mešanja megle. Tu prednjačijo več različnih političnih«   profilov »freelancerjev » kot je Brane Golubovič, deklica in mož za vse, potem kakšna rezervna »putaine« v glasu in stasu Nine Maurovič ter do njihovega oziroma bolj njegovega LMŠ Goebelsa v liku in podobi Igorja Žavbija kot navigatorja za stike z javnostmi ter izrisovalec  medijskih poti   po katerih mora hoditi in nič vstran stopiti. O ostalih vsebinskih  poznavanja stvari  ne rabi kaj posebej biti kapaciteta, vedoč da je dobro »daljinsko« voden iz  kombiniranega štaba politično kadrovskih delavnic  ter pralnic in obvodov  za  finančne  posle in dejanja  ki jih dobiva od prekaljenih lobističnih  »Mutibaričev«  s sedežem v Murglah. Da je bil kot rezervna marioneta pripravljen  s strani producentov,  meni osebno pove njegov odgovor na vprašanje ki mu  ga je zastavil avtor besedila v času volilne kampanje za volitve v DZ RS. 
Sedaj ko ste globoko v kampanji za poslanke in poslance v Državni zbor. Kakšen je vaš odnos do sodelovanja z potencialnimi partnerji v DZ morebitnimi partnerji v Vladi  za katero  kažete močan interes in voljo v kolikor do tega pride? In kako vidite sodelovanje z NSi, vedoč da je predsednik te stranke Matej Tonin  vaš someščan?
 Odgovor: »Velik se pogovarjam z vsemi,  tut z Matejem. To je tkole, bom povedu, če bomo kot stranka dobil velik, jih ne bomo nucal, če pa ne bo dovolj jih bomo morbit pa nucal«  Ta način kot vidite je prisoten že dolgo, posebej če ni v bližini nekdo z navigacijsko tipko
 
Tisti »politik«, ki s svojega političnega Titanika meče svoje sopotnike
Da ljudje njegovega kova in stasa pa tudi glasu imajo sindroma »malega« mentalno in fizično raščenega in razvitega človeka, je jasno kot je tudi to  brez cele suite ne gre nikamor. Vlado je sestavljal tri mesece. Prehitel in izigral ve kar se da in prišel do Vlade. Od tod na prej pa kaj nič. Tekma med koalicijskimi strankami in dodatki ki so in niso. Ustvaril je »umetnino« imenovano 5+1. Ostalo je samo umetno, brez navednic. Po razdelitvah kot je bilo naročeno se je začelo. Nekateri so res začeli. V dobri veri nekaj popravijo in opravijo, da bi  morebiti kaj popravili tisto kar so v prejšnji sestavi vlade malo zafrknili. Taisti  ki so se ravnali po pravilu odgovornega ravnanja so zašli . Po njegovem. In se je začelo. Najprej je verjel vsakomur, sedaj ne verjame nikomur. Tukaj  je vsaka podobnost z Adolfinom  primerna in zaželena. Da pa je  vključen trenutek dramatičnosti, ker pač nekaj od igralstva pač ve, da je veliko postorjenega v tako kratkem času. Da pa je prišlo do nekih novih momentov pri delu po posameznih ministrstev  in da je vse skupaj dobro zastavljeno. Žal pa da bo delo potekalo naprej po zastavljenih načrtih na tem in onem ministrstvu bo prišlo do zamenjave.  V dobrih 5 mesecih so z njegovega »Titanika« v  politično morje  ali v pozabo so  skočili trije ministri in en državni sekretar.  Pridobivajo nove kandidate-kapetane za posamezne sektorje politične »plovbe«, ki pa nimajo izkušenj glede plavanja v politično razburkano  morje. 
Sledi, glede na vse nižje standarde plovbe in samo prijave samovšečnih političnih mornarjev, dober uspešno insceniran trk v veliko in neizogibno skalo ki bo dokončno razklala Vladno ladjo z malim Adolfinom v red.
Kdaj bo kapnilo  njegovim koalicijskim  etičnim kolegom da je to igra z znanim koncem in srečanjem z mogočno skalo političnega »cracha«?
Pričakujmo in dočakajmo.
Kmalu!
V.K.T.
 
nazaj na vrh