Kako in če sploh se vlada pogaja za evropska kohezijska sredstva po letu 2020?

  • Napisal  vir: sds.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Kako in če sploh se vlada pogaja za evropska kohezijska sredstva po letu 2020? Vir: Twitter

Poslanska skupina SDS je na predsednika Odbora za zadeve Evropske unije in predsednico Odbora za finance in monetarno politiko naslovila zahtevo za sklic nujne seje, na kateri bi obravnavali problematiko aktivnosti Vlade RS pri pogajanjih o večletnem finančnem okviru Evropske unije po letu 2020.

Evropski parlament se v teh dneh odloča o naslednjem večletnem finančnem okviru 2021 - 2027. Ta med drugim poudarja, da bi morala kohezijska politika po letu 2020 ostati glavna naložbena politika EU ter da bi morala pokrivati vse regije EU in obenem večino sredstev usmerjati v najbolj ranljive regije. Prav tako prihodnji finančni okvir izraža podporo programom na področjih kulture, izobraževanja, medijev, mladih, športa in državljanstva, pričakuje pa, da se bo Evropa v obdobju po letu 2020 na področju azila in migracij premaknila z obvladovanja krize na stalno evropsko politiko.

Evropska komisija naj bi že maja 2018 predstavila predlog novega večletnega finančnega okvira, ki zadeva tudi Slovenijo kot članico Evropske unije. Od pogajanj predsednika vlade je odvisno, kolikšen del evropskih kohezijskih sredstev bo pripadal Sloveniji v prihodnji finančni perspektivi.

Predlagatelji seje menimo, da se bi glede na aktualna dogajanja znalo zgoditi, da bo Sloveniji v prihodnji perspektivi na voljo znesek manjši od dveh milijard in da Zahodna regija ne bo več upravičena do sredstev. Utegne se namreč celo zgoditi, da bo celotna Vzhodna Evropa deležna precejšnjega zmanjšanja sredstev iz evropskih kohezijskih skladov.

V tem času se namreč tudi evropski voditelji, zaradi Brexita, sprašujejo, ali naj članice povečajo ali ohranijo plačila v evropski proračun po letu 2020. Če bi se prispevki povečali iz enega odstotka BDP na 1,1 odstotek, bi to v sedemletnem obdobju pomenilo razliko 90 milijard evrov, ravno prav za nadomestitev britanskega izpada. Slovenija je ena izmed 15–ih zagovornic povečanje vplačil, kateremu pa nasprotujejo letno vplačnice Avstrija, Nizozemska, Švedska in Danska. Odločitve o tem še ni, znano pa je, da so vse države proti zmanjšanju denarja za raziskave in razvoj ali program Erasmus+.

Zamisli o spremembi metodologije delitve kohezijskih sredstev, povezovanju kohezije z migracijami ali socialnimi vprašanji in navezavi delitve kohezijskih sredstev na strukturne reforme ter solidarnost pri migrantski krizi ali na vprašanja pravne države idr dvigujejo v tem trenutku največ prahu. Poudarek kohezijske politike bi se v prihodnje lahko s srednje in vzhodne Evrope premaknil na južne članice EU. Obenem bi se lahko povečala tudi deleža nacionalnega sofinanciranja ter povratnih sredstev.

Evropska komisija Slovenijo opozarja, da bo morala ob pričakovanih spremembah narediti potrebno domačo nalogo za oblikovanje razvojnih strategij, ki bodo prispevale k najbolj učinkoviti možni porabi sredstev EU. Tu Slovenija precej zaostaja, prav tako kot pri sposobnosti koriščenja sredstev iz t. i. Junckerjevega naložbenega načrta in drugih inovativnih mehanizmov. Več bi bilo treba narediti tudi za preskok v razmišljanju o porabi sredstev EU na ravni lokalnih skupnosti.

Predlagatelji zahteve za sklic nujne seje vseskozi opozarjamo, da je Slovenija neuspešna pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev. To dokazuje med drugim tudi poročilo o črpanju evropskih kohezijskih sredstev, kjer piše, da višina povračil predstavlja 5 odstotkov skupnih razpoložljivih sredstev za obdobje 2014 -2020.

Ob tem pa se soočamo še z eno nevarnostjo pri višini sredstev, ki bodo namenjena Sloveniji v prihodnji finančni perspektivi 2021 – 2027. Lahko se namreč zgodi, da bo Slovenija prejela manj kot dve milijardi evrov kohezijskega denarja, saj se prioritete Evropske unije, zaradi migracijskih tokov in evropske varnosti, selijo iz vzhodnih in zahodnih držav članic na južne članice.

Glede na vse navedeno poslanke in poslanci SDS odboru za zadeve Evropske unije ter Odboru za finance in monetarno politiko predlagamo, da po končani razpravi sprejmeta naslednji sklep:

1. Odbor za zadeve Evropske unije ter Odbor za finance in monetarno politiko priporočata Vladi RS, da v roku 15 –ih dni po sprejetju tega sklepa zavzame jasno stališče in pogajalske smernice glede večletnega finančnega okviru Evropske unije po letu 2020 s ciljem, da Slovenija izpogaja sredstva v najmanj taki višini, kot jih je imela v finančni perspektivi 2014 – 2020, in o tem poroča DZ RS.

nazaj na vrh