Gregor Šimončič: Z GREGORČIČEVE

  • Napisal  Gregor Šimončič
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Simon že Gregorčič bogatil je
nam slovensko dušo in kulturo,
lajšal bridko mnogotero uro,
pleme bi bili brez njega divje.



O milijonih pisal je Prešeren,
pač o doti milijonarke neke,
stale so na poti mu zapreke,
da bogat ni bil, temveč čemeren.

O sinovih Slave so pisali
od Prešerna dalje vsi poeti,
ki mogoče da jih ni zatreti,
po Gregorčiču so se razdali.

Zdaj Gregorčič neki znova vstaja,
govor o sinovih je podjetnih,
o milijonih mnogokrat zajetnih
in da v domovini vse ostaja.

Poezije takšne neodvisne
smo za zdaj lahko samo veseli,
toda kmalu bodo doživeli,
da Gregorčičeva v kot jih stisne.

Da to gole so jeremijade,
praviš, in da pesmi ne razumeš,
o, prehitro, bratec, jo doumeš,
ko se spomniš, kje je sedež vlade.

nazaj na vrh