Balkanska ljudska: KARAMEŠ IN IZDAJA

  • Napisal  Balkanska ljudska
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Petra Janša foto: Petra Janša

Karameš je mesto muslimansko,
kara turško črn, saj poznamo,
nekaj védenja če še imamo,
saj ne gre za brozgo snežno lansko.



Marko kraljevič je znan takisto
in pa Šarac, konj njegov prosluli,
smo o njem vsaj nekaj v šoli čuli,
tudi če za znanje ni šlo čisto.

Pravijo, da s Turki bíl je boje,
a je njih zaveznik bil v resnici,
padel kot vazal je po pravici,
plačal z glavo za izdaje svoje.

Kot da ista pesem se ponavlja,
le da Marko je po novem Mirko,
s časom bije fant poslednjo dirko,
upajoč, da ga lahko ustavlja.

V Karamešu bo podpis predaje,
osmanske diktirajo ga sile,
sile ki Evropi niso mile,
pravijo, da gre za stvar prodaje.

Mirko kraljevič, naš dvojnik Marka,
bi takisto moral tja oditi,
silam temnim tam se pokoriti,
sicer bolj po tihem, brez poudarka.

A okleva, se vse bolj umika,
češ da so razmere spremenjene,
ve, da bitke so vnaprej zgubljene,
čuti Mirko, kakšna zdaj je slika.

Naj gre Šarac, konj moj vrli vrani,
Mirko se domislil je rešitve,
zanj tako ni več nazaj vrnitve,
naj potem konjič doma se brani.

Šarac je analfabet prikriti,
kdo neumnosti bi mu zameril,
Mirko kraljevič se je nameril,
konja v Karameš zato zvabiti.

Kostanj vroč čedalje bolj postaja,
brca Šarac ga in Mirko suva,
ju izdaja vedno huje kljuva,
stvar edina, ki še preostaja.

Se domisli Mirko, da nemara
kljub izdaji pesem ga povzdigne,
kakor kraljeviča Marka dvigne,
kot junaka ljudstvu ga pričara.

»Teci, Šarac, in podpiši tisto,
ker analfebet si, ni zamere,
nič zato, če izdajalec vere
boš postal, saj vse je eno isto.«

»Pojdi, Mirko, ti namesto mene,
odposlanec vendar si zunanji,
pa še kraljevič, čeprav nekdanji,
stori to zavoljo dece, žene.«

Takšen dialog se zdaj odvija,
Karameš podpisnika ko čaka.
Bo dočakal takšnega junaka,
ali pač bedaka? Mimikrija.

»Bova že nekako, Šarac dragi,
saj je z nama vendar sedma vila,
ta obrne laž kot dobra vila,
rekla biser vsaki bo nesnagi.«

To poreče Mirko, sabljo vzame,
upa, da vsaj kdo mu še naseda,
ve, da v Karamešu je zaseda,
sebi sam kot Šarac ne verjame.

Kraljevič, z njim Šarac naj pozabi,
nismo namreč v temnem srednjem veku,
informacije so sproti v teku,
zgodovini se dvojica gabi.

nazaj na vrh