Za Danilom Türkom se je po eni od tiskovnih konferenc drl: “Predsednik, ali berete na stranišču?” Tako se eden od novinarskih sogovornikov spominja Denisa Sarkića iz časov, ko je bil še novinar portala Vest.si. Danes je Denis Sarkić, včasih je bil fotoreporter pri Mladini, v službi za odnose z javnostmi tretje največje vladne stranke SD in po naših informacijah človek, ki diktira medijsko pojavljanje predsednika stranke Dejana Židana.
O Sarkićevem miselnem dometu vprašanje, namenjeno Turku, najverjetneje pove vse prav tako o prvaku SD Židanu, ki ima takšnega misleca v svoji ekipi. Sarkič je delovno mesto v stranki sicer dobil še v času, ko je prenovljene komuniste vodil Borut Pahor, ki slovi po tem, da si svojo medijsko podobo osmišlja sam, zato se obdaja s “krjavlji”, kot sta Sarkić in Matjaž Nemec; slednji je bil, preden je postal Pahorjev tajnik, zastopnik za konzervirane ribe, v Novi Gorici pa še danes kličejo “Rio Mare”.
Najbolj razvpita Nemčeva šolska ovira je bila matura; na zasebni šoli naj bi jo končno opravil po približno ducatu neuspelih poskusov, enako skrivnostna pa je tudi Sarkićeva izobrazba. Ta nas je med drugim zanimala, ko smo preverjali Sarkićeve pretekle poslovne “uspehe”. Iz dneva v dan postaja vse bolj jasno, da je stranka SD skupek poslovnih neuspešnežev, ki so zabredli v poslovne težave in našli rešitev v politiki.
Kljub izdatnemu državnemu financiranju, pristali v stečaju
Podobna je tudi Nemčeva zgodba- nedavno smo razkrili, da so potomci potomci razvpite Nelide Nemec, znane predvsem po burni ljubezenski aferi s padlim šefom Hita Danilom Kovačičem, v življenje nizali same poslovne fiaske in si na koncu eksistenco zagotovili na državnih jaslih. Pretekli teden smo predstavili poslovanje Klemna Žiberta, svetovalca ministrice Anje Kopač Mrak, čigar posli so niz blokade računov. V to skupino, tako kažejo poslovne evidence, spada tudi Sarkić. Preden so ga zaposlili v stranki, je bil ustanovitelj in solastnik družbe Vest, imel pa je tudi s.p. PR D-LUKS, Denis Sarkić, s.p.
Prva je kljub izdatnim državnim finančnim injekcijam – ministrstvo za kulturo jim je v času Pahorjeve vlade (od 2009-2011) nakazalo kar 250 tisoč evrov s postavk popularizacije kulturnih dejavnosti in izvajanja zakona o medijskih subvencijah – končala v stečaju.
Več si lahko preberite TUKAJ.
