Slovenska demokratska stranka v rumeno obarvala tudi najbolj rdeče okraje

  • Napisal  vir: nova24tv.si/ P.T.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS

Slovenska demokratska stranka je po 99,89 odstotka preštetih glasovnic prepričljivo zmagala in dosegla še enkrat boljši rezultat od prvega zasledovalca, Liste Marjana Šarca. Podrobna analiza pokaže, da je osvojila zmago v kar 75 volilnih okrajih Slovenije, a je zaradi neracionalnega volilnega sistema obsojena na 25 poslanskih sedežev, v prihodnje pa jo čakajo pogajanja za vzpostavitev vladne koalicije.

SDS pod vodstvom Janeza Janše je dosegla preboj in daleč za seboj pustila svoje nasprotnike. Pogled na volilne rezultate po okrajih pokaže, da je dosegla zmago v kar 75 volilnih okrajih po vsej Sloveniji.
Oglejte si še: Dve izpolnjeni obljubi

Med temi okraji so bili tudi takšni, ki so bili tradicionalno rezervirani za levico, znani kot “rdeči okraji”. Mednje zagotovo sodijo okraji v volilni enoti Postojna, ki obsega celotno Primorsko. SDS je zmagala celo v okrajih Nova Gorica I ter Nova Gorica II, običajno najbolj naklonjenim Socialnim demokratom. Navkljub boljšemu rezultatu v okraju Nova Gorica I, pa je bil na listi stranke SD ponovno izvoljen Matjaž Nemec.

Presenečenje se je zgodilo tudi v Sežani in okraju Koper II, ki obsega koprsko zaledje. Levici je tako uspelo osvojiti zgolj Koper I ter Socialnim demokratom Piran.

Ljubljana ostaja rdeča
Tudi na letošnjih volitvah je glavno mesto Slovenije ohranilo primat rdeče trdnjave, toliko bolj šokantno pa je dejstvo, da je kar v petih okrajih zmagala Levica. To so Šiška I, Šiška II, Center, Bežigrad II in Moste Polje II. Nekoč levo liberalen center Ljubljane je postal radikalno levičarski, toliko bolj pa skrbi, da so za stranko Levica glasovali tisti volivci z najvišjim življenjskim standardom v državi – gre torej za privilegirance in “kruhoborce”, precej odvisne od javnega denarja in privilegijev.

Pričakovano je Lista Marjana Šarca osvojila Kamnik, Domžale I, Domžale II ter Zagorje ob Savi. Židanova SD pa je ohranila primat v Laškem in Hrastniku.

Židan ni dobil niti rodnega Prekmurja
Pravi poraz levice se najbolj kaže tudi na štajerskem in prekmurskem koncu. Če je center Maribora, Celja in Murske Sobote na zadnjih volitvah leta 2014 prepričljivo dobila SMC, je tokrat to mesto pripadlo SDS. Tudi Židanovo podeljevanje subvencij kmetom in njegovo prekmursko poreklo stranki SD nista bistveno pomagala, stranka pa je s svojimi 9,92 odstotki pristala na 3. mestu.

Je čas za spremembo volilnega sistema?
Poslanci v državni zbor so voljeni po proporcionalnem volilnem sistemu, razen dveh poslancev narodnosti, ki jih predstavniki manjšin volijo po večinskem volilnem sistemu. Že ime volilnega sistema nam pove, da je njegovo bistvo takšna razdelitev glasov, da omogoči kar največ opcijam, da pridobijo glasove volivcev. Pri proporcionalnem volilnem sistemu gre namreč v nič majhen delež glasov.

Leta 1996 smo o sistemu, po katerem bi volili predstavnike, odločali na referendumu, a nobena od možnosti ni dobila potrebne večinske podpore v parlamentu, kljub podpori ustavnega sodišča in večine volivcev.

Na nedeljskih volitvah je parlamentarni prag prestopilo kar 9 političnih strank, kar močno otežuje sestavljanje vlade in njeno vodenje, saj bodo te še naprej talke manjših strank, ki običajno dodajo odločilne glasove koalicijam, s tem pa se odpre pot tudi njihovim izsiljevalskim apetitom. Po slovenskem volilnem sistemu stranka, ki prejme največ glasov na volitvah, nima dovolj moči za izvajanje svojega programa, kar je skregano z logiko parlamentarne demokracije in sprejemanja odgovornosti za spremembe. SDS že dolgo časa vztraja, da bi bilo potrebno uvesti večinski dvokrožni sistem, po katerem bi bili izvoljeni med ljudmi najbolj priljubljeni kandidati, ti pa bi dobili tudi absolutno večino glasov.

Peter Truden

nazaj na vrh