“Kdo pa plača vse to? Kdo plača nova ministrstva, nove zaposlitve, nove prostore, nov aparat? Davkoplačevalci, se pravi vsi prebivalci in podjetništvo,” je o nameri Golobove vlade za dodatno povečanje administracije na N1 v soočenju z ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik izpostavil poslanec stranke SDS Branko Grims. 

Pred nami je referendum, na katerem se bo odločalo o usodi treh škodljivih zakonov Golobove vlade, katerih namen je ukinitev dolgotrajne oskrbe, politizacija javne RTV Slovenija in razbohotenje birokracije. Namesto da bi Golobova v teh težkih časih krčila število ministrstev, se je povsem brez razuma odločila za njihovo širjenje. Povečanje števila ministrstev iz 17 na 20 posledično pomeni višje stroške in breme za davkoplačevalke in davkoplačevalce. Glede na to, kdo je tisti, ki bo zasedel ministrske funkcije na novoustanovljenih resorjih, je več kot jasno, da je očitno potrebno politikom, ki se jim na državnozborskih volitvah ni uspelo preriniti v parlament, zagotoviti dobro plačana delovna mesta. Koordinator stranke Levice Luka Mesec si je denimo uspel izboriti vodenje ministrstva za solidarno prihodnost, ki predstavlja pravcati svetovni unikat.

 

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je v znak opravičevanja povečanja števila ministrstev na dvajset povedala, da naj bi s tem prišlo do sistematizacije vlade in ureditev njenega delovanja na način, s katerim bi prišlo do uresničitev zastavljenih prioritet. Ker smiselnih zaokrožitev področij po spremembi zakona praktično ni, ne čudi, da kritik na račun zakona Golobove vlade ne manjka. Čeprav je vsakomur jasno, da večja, kot je birokracija, večji so stroški, je ministrica vztrajala, kako reorganizacija naj ne bi pomenila povečanja aparata, prav tako pa naj bi v zakonu nakazali, da finančne posledice niso predvidene.

Poslanec Branko Grims je pojasnil, da je do blokade zakona o vladi, ki predvideva razbohotenje v času, ko so se ljudje primorani soočati z visoko inflacijo, prišlo, ker ta prinaša izčrpavanje Slovenk in Slovencev ter podjetništva, ki ga trenutna vlada izvaja z višanjem davkov in visoko inflacijo. “Vlada želi povečati število ministrstev tako, da bo to novi rekord,” je za N1 pojasnil Branko Grims in v luči tega opozoril na novo zaposlovanje, s tem pa na širjenje birokratskega aparata, ki ga bo nov zakon prinesel. “Vse to plačujejo slovenski davkoplačevalci, zato sem proti,” je bil jasen.

Ker ministrici očitek poslanca Grimsa ni bil po godu, je ta Grimsu očitala pospešena zaposlovanja proti koncu prejšnje vlade in na račun stranke SDS dejala, da tudi ta ni zmanjšala administrativnega aparata, kot da bi bilo isto, če se ohrani število ministrstev ali povečuje. Njej se v luči tega zdi smešno, da jim na račun tega očitajo povečanje stroškov in obremenitev podjetij, saj naj bi Golobova vlada želela le “učinkovito organizirati” delo. Ker povečanje birokratskega aparata prinaša dodatne stroške, je vnovič opozorila, da bi sprejetje zakona pomenilo povečanje bremena za davkoplačevalce. “Kdo pa plača vse to? Kdo plača nova ministrstva, nove zaposlitve, nove prostore, nov aparat? Davkoplačevalci, se pravi vsi prebivalci in podjetništvo,” je zatrdil in dodal, da Golobova vlada davke dviguje zato, da bo lahko denar namenjen novim ministrstvom, novim zaposlitvam in nevladnim organizacijam. “Mi smo davke nižali, vi jih dvigujete,” je poudaril Grims.

(Foto: posnetek zaslona N1)

Grims: Trditev, da nova ureditev ne bo stala niti evra več, je popolnoma nemogoča


Ministrica za javno upravo je v nadaljevanju zatrdila, da se bodo v skladu s tem zakonom zaposlovalo ljudi, ki so že zaposleni. Šlo naj bi za selitev sektorjev med ministrstvi. Ker pa je težko zatrjevati, da do novih zaposlitev ne bo prišlo, je nato v opravičilo tega dodala: “Če bo prišlo do novih zaposlitev, bo zaradi novih programov, ki se doslej niso izvajali”. Grims je poudaril, da je trditev, da nova ureditev ne bo stala niti evra več, popolnoma nemogoča. Z uveljavitvijo zakona se bodo namreč pojavile tri nove funkcionarske plače za nove ministre, vsak izmed ministrov pa bo potreboval tudi svoj kabinet. Ker ministrica ve, da je v resnici nemogoče trditi, da bodo stroški povsem enaki kot sedaj, je zatrdila naslednje: “Kot državni sekretarji imajo prihodnji ministri mogoče sto evrov nižje plače, kot jih bodo imeli na ministrskem položaju”. 

Predsednica stranke SAB, ki se je utopila v Gibanju Svoboda, Alenka Bratušek je tista, ki denimo sedaj zaseda mesto državne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo, če pa ljudje ne bodo odšli na referendum in glasovali proti, bo ta nato prevzela v roke vodenje ministrstva. Grims je bil v samem soočenju kritičen do tega, da bi postali ministri ljudje, ki so doživeli fiasko na državnozborskih volitvah. “Ljudje pa naj plačajo nova funkcionarska mesta za Alenko Bratušek in ostale, ki so jim volilci pokazali roko – ven iz parlamenta,” je namreč zatrdil kritično.

(Foto: posnetek zaslona YouTube N1)

Ker izrečeno ni bilo povšeči ministrici, je ta ponovila že večkrat povedano na vladni strani, kako se stranka SDS naj ne bi bila zmožna sprijazniti s porazom na volitvah. “V resnici gre samo za nagajanje,” je dejala, na to pa ji ta v znak iste logike dejal, da bi lahko on govoril, da se v Gibanju Svoboda niso sprijaznili s tem, da je stranka SDS zmagovalka lokalnih volitev. Ob tem je ponovil, da stranka ne bo dala podpore tistemu, ki prinaša povečanje porabe v obdobju, ko na vrata trka kriza.

 

Koordinator Levice, ki je predviden za vodenje ministrstva za solidarno prihodnost, je sicer celo sam podvomil v smiselnost vzpostavitve omenjenega ministrstva. Za kaj takega se mu zdi namreč prepozno, o tem pa je obvestil tudi premierja. Ker Golobu ni bilo všeč, da pomislek okrog širjenja birokracije poda nekdo znotraj lastnih vrst, je ta komentiral, da ministrstvo bo. Ministrica je na soočenju dejala, da se lahko na račun Meščevih pomislekov zgodi, da bi ministrstvo vodil kdo drug, on pa bi nadaljeval z vodenjem ministrstva za delo.

 

Grims je v samem zaključku soočenja poudaril, da je treba zakon na referendumu zavrniti, ker se da prav vse naloge opravljati v okviru obstoječih ministrstev. “Že sedaj smo po številu ministrstev v vrhu med državami EU, če bi se sprejelo povečanje, pa bi bili absolutni evropski rekorderji,” je bil kritičen in dodal, da bo finančno breme padlo na davkoplačevalce.