Danski psiholog: Muslimanski migranti razumejo samo govorico nasilja, zato je treba z njimi tako ravnati

  • Napisal  M. Š. S.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS

Pariška družba za javni prevoz RATP je naročila izdelavo mobilne aplikacije, imenovane »Mon chaperon« oziroma »Moj spremljevalec«, s katero se bodo potniki, ki potujejo na istih relacijah, našli,  med seboj združevali in skupaj potovali, da bi s tem preprečili, da bi jih napadle bande tujerodnih »astrofizikov, zdravnikov in inženirjev«, ki ustrahujejo, ropajo, pretepajo in izsiljujejo pariške potnike.

To je »praktična rešitev« za problem, ki postaja vse večji in se ga francoske oblasti očitno ne morejo ali morda ne upajo rešiti. Da vozniki podzemne železnice ne ustavljajo na določenih postajah, ker se bojijo, da je ena od postaj spremenjena v muslimanski migrantski tabor, da je v Franciji vsak dan okrog 770 različnih nasilnih napadov, vse to je zasluga nenadzorovane dobrodošlice vsem v imenu »različnosti«.  Bog ne daj, da bi nas kdo imel za rasiste ali nedemokrate,  raje dovolimo, da nam v lastnih državah vzklijejo območja, v katera ne moremo, si ne upamo in v katera nam ne dovolijo tisti, ki smo jih sprejemali z odprtimi rokami.

Nasilje zaradi džihada

In ko je že skoraj prepozno, prav politiki, ki še vedno zagovarjajo politiko »odprtih vrat«, priznajo, da imajo v lastni državi tako imenovane cone no-go, v katerih živijo migranti, ki so v zadnjih letih prišli v Evropo, pa tudi potomci migrantov, »druga generacija«, rojena v Evropi, a vzgojena po principih, ki so tuji našim civilizacijskim normam. To dobro opiše že leta 2008 danski psiholog Nicolai Sennels v svoji knjigi »Blandt kriminelle muslimer« (Med muslimani kriminalci), ki na podlagi svojih izkušenj pri delu z mladimi muslimanskimi gojenci v popravnem domu v Københavnu analizira ozadje problema vse večje rasti kriminalnih združenj militantnih muslimanskih in džihadističnih skupin po Evropi, kjer muslimanski priseljenci nadlegujejo, ropajo, posiljujejo in ubijajo avtohtono prebivalstvo. Tako nasilje se po navadi označi za kazniva dejanja, vendar bi se moralo označevati kot džihad, sveta vojna proti nevernikom.

Več v tiskani izdaji revije Demokracija.

Tekst: M. Š. S.

nazaj na vrh