Von der Leynova za reformo dublinskih azilnih pravil, Bruselj pošilja Turčiji 1,4 milijarde evrov za nadaljnjo podporo migrantom

foto: arhiv Demokracije foto: arhiv Demokracije

Novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je danes zavzela za odpravo napak, ki so že v sami zasnovi dublinskih azilnih pravil, in reformiranje dosedanjega sistema v korist sredozemskih držav.

 

"Nikoli nisem zares razumela, zakaj dublinska uredba temelji na enostavni enačbi, da mora migrant ostati tam, kjer prvič stopi na evropska tla," je povedala v danes objavljenem pogovoru za nemški tabloid Bild.

Državam, ki so najbolj izpostavljene, treba nuditi največ pomoči

"Stabilne zunanje meje bomo imeli šele, ko bomo državam članicam, ki so glede na njihov položaj na zemljevidu izpostavljene največjemu pritisku, nudili dovolj pomoči," je poudarila. Dodala je, da je treba dublinsko uredbo reformirati tako, da bo bolj pravična in da bo breme bolje porazdeljeno, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Razprava o migracijah po njenih besedah ne sme več biti čustvena. "Treba je nehati kazati s prstom, delati pragmatično in najti rešitve, ki niso preširoke, ampak jih je lahko doseči," je izpostavila. Po njenem mnenju je treba veliko vlagati v izvorne države, se boriti proti terorizmu in revščini ter ljudem ponuditi perspektivo. Poleg tega se mora EU energično boriti proti trgovcem in tihotapcem ljudi, meje unije pa varovati z agencijo Frontex.

Von der Leynova je že pred torkovo potrditvijo v Evropskem parlamentu napovedala, da bo pripravila predlog novega pakta za migracije in azil. V skladu s trenutno dublinsko uredbo je za azilni postopek odgovorna tista država EU, v katero je prosilec najprej vstopil. Reformo pravil preprečujejo nesoglasja med 28 državami članicami, ki se ne strinjajo predvsem glede razdelitve prosilcev za azil med seboj. Višegrajske države, predvsem Poljska in Madžarska, se nočeta zavezati k temu, da bi sprejeli migrante.

Novoizvoljena predsednica Evropske komisije pa se je v drugem intervjuju za nemški tednik Der Spiegel, ki bo v celoti objavljen v soboto, zavzela za čim hitrejši začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. "Morali bi nuditi iztegnjeno roko. Delimo si isti celino, isto zgodovino, smo sosedje. Če zapremo tej regiji vrata, bomo škodili le sebi," je dejala.

Albaniji in Severni Makedoniji se že dlje obljublja začetek pristopnih pogajanj, a evropski voditelji ne delijo enakega stališča, ali sta državi že pripravljeni na ta korak. Odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo so junija tako preložili na predvidoma oktober.

Nov paket denarja za migrante

Evropska komisija je sprejela nov sveženj pomoči v vrednosti 1,41 milijarde evrov za nadaljnjo podporo EU beguncem in gostiteljskim skupnostim v Turčiji. Sredstva bodo podprla ukrepe na področju zdravja, zaščite, socialno-ekonomske podpore in infrastrukture občin, so sporočili iz Bruslja.

"S tem novim svežnjem sredstev Evropska unija še naprej izvaja svoje obveze podpiranja Turčije, ki gosti največjo skupino beguncev na svetu," je dejal evropski komisar za širitev Johannes Hahn.

Med drugim bodo s sredstvi podprli tudi občinsko infrastrukturo v provincah, ki gostijo največje število beguncev, je dodal.

Z danes sprejetim svežnjem, ki je del drugega sklopa instrumenta za begunce v Turčiji, se bodo skupno dodeljena sredstva od leta 2016 povečala na 5,6 milijarde evrov. Preostanek od predvidenih šest milijard evrov naj bi bil dodeljen še med poletjem. Pogodbe s partnerji in pristojnimi turškimi ministrstvi naj bi bile podpisane do konca leta 2020, ukrepi pa bodo predvidoma izpeljani najpozneje do sredine leta 2025.

Posebnost tokratnega svežnja pomoči je, da se bodo med drugim osredotočili na zagotovitev obstoja aktivnosti, ki med drugim spodbujajo vključitev beguncev v družbo, njihovo samozadostnost in integracijo.

Turčija in EU sta leta 2016 sklenili dogovor, v skladu s katerim je Ankara pomagala zajeziti tok migrantov in beguncev proti Evropi v zameno za finančno pomoč.

nazaj na vrh