Ubijali vas bomo in jedli vaša trupla Izpostavljeno

  • Napisal  vir: nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Fotografija je simbolična. (Foto: epa) Fotografija je simbolična. (Foto: epa)

V nemškem mestu Jeni so aretirali triindvajsetletnega prosilca za mednarodno zaščito, azilanta iz Afganistana, osumljenega, da se je brutalno znesel nad sedeminosemdesetletno sosedo in jo na koncu tudi ubil. Truplo ubogo starke so našli v kleti stanovanjskega bloka, kjer je živela, dva dneva po prijavi njenih sorodnikov, da jo pogrešajo.  

 

Osumljenec je po dejanju zbežal in se skrival pred policijo, a so ga našli. Po prvih skopih informacijah, kajti Afganistanec ne govori nemško, sta se storilec in žrtev poznala; motiv za tako brutalen umor upokojenke pa ostaja neznan.

Ko azilant zlorabi in ubije starejšega

Samo še en primer v vrsti vseh tistih primerov, ko so azilanti zlorabili in ubili starejše občane navidezno brez posebnega vzroka, kot da bi to delali izključno za zabavo. V vseh primerih gre za ekstremno fizično nasilje – upokojence so storilci najprej brutalno pretepli, največkrat pa je šlo poleg tega še za krajo manjše vrednosti, nakita, denarnice, mobilnega telefona.

V nebo vpijoč je bil primer osemnajstletnega Somalca, prav tako prosilca za azil, ki je v nemškem Neuenhausu vdrl v dom za starejše občane in spolno zlorabil dva onemogla moška. Najprej je vstopil v sobo petindevetdesetletnika, ki je bil zaradi kapi na pol paraliziran, in ga spolno nadlegoval, nato pa je v sosednji sobi posilil oseminsedemdesetletnika. Ko je opazil, da je v sobi tudi njegova žena, ki bi ga lahko identificirala, jo je, nepokretno, tako dolgo časa pretepal, da se je zadušila z lastno krvjo. Podoben primer se je zgodil tudi v Avstriji, ko je sedemnajstletni Afganistanec posilil in pretepel dvainsedemdesetletnico, ki je sprehajala svojega psa. Morda najbolj poveden pa je primer iz januarja 2017, ko je sedemindvajsetletni prosilec za azil iz Savdske Arabije, ki je sicer trdil, da je iz Pakistana, na njenem domu ubil sedemdesetletno žensko v Bad Friedrichshall-Untergriesheimu, kot motiv za to dejanje pa je navedel, da je “želel ubiti nevernika”. To je verjetno tudi glavni razlog, ki se skriva za vsemi temi navidezno nepovezanimi primeri, ko praviloma mlajši azilant posili, pretepe, ubije upokojenega Evropejca – užitek, dolžnost, da škoduješ neverniku.

Brez “posebnega motiva”, kot trdijo oblasti in dominantni mediji, ki dejansko ne morejo več skrivati vseh teh kaznivih dejanj pod krinko “psihičnih bolezni”, v vrsti navedenih zločinov ostaja tudi primer iz Bad Kreuznacha, kjer je petindvajsetletni Afganistanec večkrat zabodel petindvajsetletno nosečo Poljakinjo v trebuh in pri tem tako poškodoval njenega še nerojenega otroka, da so morali zdravniki, namesto da bi bili priča zdravemu porodu, spraviti na svet novorojenčkovo trupelce, polno vbodnih ran. Brez motiva, pravijo za zdaj preiskovalci, žrtev in storilec naj bi se bila le sporekla.

Pa vendar ne more biti vse tako naključno in brez smisla. Ne glede na dejstvo, da se v navedenih primerih, cvetoberu zločinov, ki jih zagrešijo prišleki, storilci ne poznajo med seboj, se lahko vseeno poišče skupni imenovalec; povsod gre za prosilce za azil iz islamskih držav, kjer je človekovo življenje v bistvu brez vrednosti, storilci so izjemno grobi in nasilni do svojih žrtev, žene pa jih pravzaprav nauk, da vse to lahko storijo, še več, da to morajo storiti, ker je tako zapovedano, saj so žrtve “neverniki”. In mi, “neverniki”, smo vsi potencialne žrtve in se na svoji domači zemlji ne smemo več slepiti, da ne gre za to. Da smo vsi mi kot “neverniki” pravzaprav tarča za vse nasilne vzgibe večine prišlekov. Ne vseh. Večine. Ki sledi nasilnim idejam, skritimi pod verskim plaščem, da bi zavojevali in osvojili nov svet. Naš svet, nas, prebivalce pa pokorili, zasužnjili ali enostavno ubili.

Se zdi taka ocena preveč radikalna? Ne, to je realna ugotovitev na podlagi vsega, kar se dogaja okrog nas; na podlagi na primer besed enaintridesetletnega Tunizijca Mahmouda Jebalija, ki je več let na črno prebival v Italiji in tam tudi storil več kaznivih dejanj, od kraj do ropov, se v zaporu radikaliziral ali, če se izrazimo politično korektno, v zaporu “našel svojo vero”, bil na svobodi in spet pristal v zaporu, kjer je postal nekakšen imam, učitelj, vodnik za sojetnike muslimanske vere. Italijanska policija ga je imela na očeh – njegovo radikaliziranje in vse bolj ekstremne izjave in misli – in vodila preiskavo o kasneje potrjenih povezavah s terorizmom, zaradi česar so ga po novem zakonu ministra za notranje zadeve Mattea Salvinija tudi izgnali. Izgonu se je seveda upiral z vsemi močmi in pri tem grozil: “Prej ali slej boste vsi umrli, vstopali bomo v vaše domove, vas ubijali in jedli vaša trupla!”

Ničvredna življenja

Na Švedskem so trije tuje govoreči moški do nezavesti pretepli rejnico psov, enainpetdesetletno Eivor Nilsson. Ko je spet prišla k zavesti, ji je eden od njih celo poskušal zlomiti vrat, a si je premislil. Zvezali so jo in ji ukradli šest mladičkov, zlatih prinašalcev, ter pobegnili. Nekaj dni kasneje so se v švedskih oglasnikih v polomljeni švedščini začeli pojavljati oglasi o prodaji kužkov po zelo nizki ceni. Življenje ženske je bilo malo vredno v primerjavi s šestimi pasjimi življenji, ki morda pomenijo lahko pridobljen denar. Na drugem koncu Evrope, v begunskem kampu v Atenah, je osebje begunskega centra odkrilo trupelce nekajmesečne psičke, na katerem so bili vidni znaki brutalne zoofilije, nasilnega spolnega odnosa, po katerem je storilec ubogo žival odvrgel sredi centra in jo pokril z odejo. Zaradi poškodb je psička kasneje počasi izkrvavela. Življenje živali je bilo zaradi kratkotrajne potešitve spolne sle perverznega bolnega uma vredno toliko, kot je trajala potešitev. Nič. Življenje šibkejših, pa naj bodo to ženske, otroci, drugačni, invalidi, starci, “drugi”, “neverniki”, ni vredno nič oziroma samo toliko, kolikor je prišlekom v trenutno, tuzemsko ali onostransko korist. Nič več kot to.

Fotografija je simbolična. (Foto: iStock)

Vedno novi primeri, kaj nam prinaša kulturna obogatitev

To je “kulturna obogatitev”, ki so nam jo v Evropo navlekli politiki. Rezanje vratov, umori, pretepanje. Posiljevanje “nevernic”, odraslih žensk ali deklic, pravzaprav še otrok. Številke primerov vsakovrstnega nasilja, tudi spolnega, rastejo v nebo in kmalu se jih ne bo več dalo skriti. Na severu Finske nov primer posilstva dekleta pod 15 leti. V finskem mestu Ouluju so aretirali sedem odraslih moških, osumljenih, da so posilili še ne desetletno deklico. Še pet podobnih primerov obravnava lokalna policija, ki opozarja Fince, naj pazijo na svoje otroke. Osumljenci, storilci so brez izjeme tujci − migranti ali azilanti, žrtve pa skoraj brez izjeme mladoletne Finke. Kazniva dejanja – množično posilstvo, ponavljajoča se posilstva, prodaja, spolna eksploatacija. Spolne zlorabe. V nebo vpijoči primeri so končno dosegli tudi ušesa nekaterih politikov – finski predsednik vlade Juha Sipilä je sklical izredno sejo vlade, finski predsednik Sauli Niinistö pa se je odzval z uradno izjavo: “Neznosno je, da so nekateri ljudje, ki so zaprosili za azil in jim je bil celo odobren, k nam prinesli takšno zlo.” To je zlo, po naših moralnih in etičnih vrednotah, vtisnjeno v naš vrednotni sistem. Pa vendar, za prišleke iz podsaharskih in bližnjevzhodnih ter azijskih držav, ki so del kulturnih in družbenih norm, ki jih zapoveduje islamsko šeriatsko pravo kot edino veljavno pravo, so dekleta na voljo takoj, “ko so dovolj zrela”. Po lastni presoji. Sledeč preroku, so zrela že pred desetim letom. No, nevernice so na voljo kadarkoli. Pa to ne velja samo za zaostale države daleč stran od nas, šeriat se vse bolj uveljavlja tudi na evropskih tleh.

Številke ne lažejo

Spectator index je objavil grozljivo lestvico držav z največ posilstvi na 100 tisoč prebivalk. Na drugem mestu, takoj za eksotično Južno Afriko, je na lestvici Švedska s 63 posiljenimi ženskami na vsakih sto tisoč. Švedska, sinonim za liberalno, profeministično državo, državo enakosti. In žrtve niso samo odrasle ženske. Žrtve so tudi otroci. Švedski biro za kriminalno statistiko je objavil, da je bilo v letu 2018 prijavljenih 7.840 primerov posilstva, polovica žrtev je bila otrok med 0 in 17 leti, skoraj trideset odstotkov žrtev je bilo mlajših od 15 let. V primerjavi z letom 2017 se je v letu 2018 povečalo število posiljenih otrok za 13 odstotkov. V zadnjih letih se ta odstotek povečuje za približno deset odstotkov letno. Žrtve so tudi fantje in dečki. Kulturna obogatitev, ki prinaša s seboj tudi prisilne poroke, poroke med bližnjimi sorodniki, ki bi jih v imenu multikulturnosti morali začeti sprejemati kot nekaj normalnega. Tako nas prepričujejo dominantni mediji. Te številke so visoke, ker so žrtve kar nenadoma začele množično prijavljati posilstva, česar prej niso počele. Ti mediji tudi ne vidijo oziroma nočejo videti nikakršne povezave med hitrim naraščanjem števila migrantov in rapidno rastjo kaznivih dejanj po Evropi.

Res, statistika je neusmiljena in dokazuje vse, o čemer pišemo. Tudi Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce ne more skriti resnice – da je na primer med “begunci” 13 odstotkov žensk, 12 odstotkov otrok in 75 odstotkov moških med 19. in 45. letom. To naj bi bili begunci, ki bežijo pred vojnami. Zdravi, za boj sposobni moški ne bežijo pred vojno. To niso begunci. Vsa ta obogatitev, ki naj bi nam jo prinesli – spet na podlagi številk ZN – 65 odstotkov »beguncev« nima niti osnovne izobrazbe. Evropsko povprečje kaznivih dejanj v letu 2016, ko se je tako drastično povečala evropska populacija z novimi priseljenci, kaže jasno sliko. Umori in uboji so se povečali za 14,3 odstotka, posilstva in spolni napadi za 12,7 odstotka, nasilni napadi za skoraj deset odstotkov. V Nemčiji je bilo v tem letu 2.512 primerov posilstev in spolnih napadov, ki so jih zagrešili Nenemci. V povprečju torej sedem na dan.

Računica je enostavna in hitro rešljiva. Če teh ljudi ne bi bilo tu, bi ne povzročili vseh teh kaznivih dejanj, ki jih povzročajo. In naši otroci bi bili varnejši. Mi bi bili varnejši. Evropa bi bila varnejša.

M. S. Š., Demokracija

nazaj na vrh