Z Urškinim letom počastitev 480-letnice prikazovanja Marije pastirici na Skalnici

Leta 1539 se je pastirici Urški Ferligoj na Skalnici prikazala Mati Božja. Foto: Wikipedia Leta 1539 se je pastirici Urški Ferligoj na Skalnici prikazala Mati Božja. Foto: Wikipedia

Neke junijske sobote leta 1539 se je pastirici Urški Ferligoj na Skalnici prikazala Mati Božja in ji naročila, naj pove ljudstvu, da ji na gori postavi cerkev in jo prosi milosti. Letos mineva 480 let od prikazanja, zato so pripravili niz dogodkov, ki se začenja z današnjim srečanjem otroških in mladinskih cerkvenih pevskih zborov.

Projekt Urškino leto 2019 bodo izvedli v sodelovanju s Frančiškanskim samostanom na Sveti Gori, Krajevno skupnostjo Grgar in vsemi krajevnimi društvi. Zamisel za Urškino leto je vzniknila pred desetimi leti, ko so ob 470-letnici prikazovanja pripravili odmevno versko-kulturno prireditev. Tedaj so oblikovali delovno skupino v okviru župnije Grgar, ki je oblikovala celoletni program.

Urškino leto bodo zaznamovali z različnimi dogodki - od današnje revije otroških cerkvenih pevskih zborov do lutkovne predstave o Urškini zgodbi, gledališke predstave o Urški Ferligoj in petja cerkvenih pesmi domačega in gostujočega cerkvenega zbora ob kapelici Urški Ferligoj, odprtje Urškine poti in prvi pohod po Urškini poti, prenovo mozaika ob Urškinem grobu, dobrodelni koncert Gorske Karitas in literarni večer s pesnikom frančiškanom Pavletom Jakopom.

Urška Ferligoj je bila pastirica in je svoje ovce pasla po pobočjih Skalnice, hriba nad domačo vasico Grgar. Marijino naročilo je najprej povedala doma, potem se je podala na pot v okoliške kraje in v dolino. Oblasti naj bi jo trikrat zaprle, a se je vedno čudežno rešila. Že leta 1544 je na gori stala cerkev, Skalnica pa je kmalu postala znana kot Sveta Gora.

Leta 1931 so v Grgarju ob župnijski cerkvi sv. Martina na zunanji strani prezbiterija Urški postavili nagrobni spomenik s poslikavo goriškega slikarja Clementa del Nerija. Ob 400. obletnici prikazanja, leta 1939, so pred rojstno hišo Urški postavili spominsko kapelico s poslikavami. Kljub fašizmu in prepovedi maternega jezika sta tedaj odmevali slovenska molitev in slovensko petje.

V Grgarju starši otrokom iz roda v rod pripovedujejo o pastirici Urški.

nazaj na vrh