Vabljeni na slovesnost ob 140-letnici rojstva dr. Lamberta Ehrlicha

Prof. dr. Lambert Ehrlich se je rodil 18. 9.1878 pod Sv. Višarjami. Prof. dr. Lambert Ehrlich se je rodil 18. 9.1878 pod Sv. Višarjami. Wikipedia

Ob 140-letnici rojstva dr. Lamberta Ehrlicha (18. 9. 1878 – 26. 5. 1942), ki ga je VOS likvidiral iz strahu pred njegovim vplivom na katoliško mladino, organizacijskimi sposobnostmi in vizionarskim programom za samostojno Slovenijo, bom ob farnih spominskih ploščah na Žalah v Ljubljani slovesno blagoslovili spomenik z njegovim doprsnim kipom. Kip je daroval gospod Mirko Kovač, ki je leta 2016 že daroval kip bana Marka Natlačna.

V torek, 18. Septembra 2018, bo ob 18.00 uri slovesna sveta maša v cerkvi Vseh svetih na Žalah, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore. Po maši bo krajša slovesnost blagoslovitve novega kipa, ki bo dopolnil farne spominske plošče v simetriji s kipom bana Marka Natlačna. Nagovorila nas bo dr. Helena Jaklitsch, pri slovesnosti bo sodeloval pevski zbor Anton Foerster ter solit Marko Fink.

Obenem bo to tudi osredja slovesnost ob 20-letnici ljubljanskih farnih spominskih plošč, ki nas opominjajo na preko preko 1000 žrtev revolucije iz ljubljanskih župnij. Lepo vas vabimo na slovesnost, ki bo v torek, 18. Septembra 2018 ob 18.00 uri na Žalah v Ljubljani.

Upravni odbor nove Slovenske zaveze

 

 

Prof. dr. Janez Juhant o veličini prof. dr. Lamberta Ehrlicha

Prof. dr. Lambert Ehrlich, rojen 18. 9.1878 pod Višarjami je bil, človek globoke vere, vrlin in izredne delavnosti, izjemno sposoben duhovnik, profesor, vzgojitelj, socialni in misijonski delavec, znanstvenik, politični delavec, organizator, mučenec in svetnik.

Šole je obiskoval v domačih Žabnicah v Kanalski dolini, maturiral je v Celovcu (v slovenščini s „Prešernovo dobo in njenim pomenom za razvitek slovenskega slovstva“). Vpisal se je na teologijo v Innsbrucku, bil 1902 posvečen v duhovnika celovške škofije, to leto študiral še v Rimu, v Innsbrucku pa leta 1903 postal doktor iz teologije. Bil je kaplan v Beljaku, v celovški stolnici, škofov tajnik in profesor v bogoslovju.

Odločilno je sodeloval je pri ustanovitvi in delovanju krščanskih slovenskih društev na Koroškem: izobraževalnih ustanov (»rešiti narodu narodnost in vero«), posojilnic, Sodalitete Presv. Srca Jezusovega za duhovnike (Tinje); organiziral/vzgajal (jim pomagal) je mlade, gospodinjske pomočnice. V delu Aus dem Wilajet Kärnten (Iz dežele Koroške) razčlenjuje neznosni pritisk na Slovence v šolstvu in politiki. Med prvo svetovno vojno je deloval med vojaki, leta 1919 pa kot odposlanec jugoslovanske vlade na konferenci v Versaillesu, za rešitev Koroške. O tem je napisal razpravo (419 strani in 139 prilog, prepisov uradnih dokumentov).

Po plebiscitu se je moral umakniti v Jugoslavijo. Postal je profesor na Teološki fakulteti Univerze za primerjalno veroslovje, apologetiko in misijologijo. Izpolnjeval se je v Parizu in Oxfordu. Napisal je knjigo Božje kraljestvo na zemlji, razprave o veri, misijonih, marksizmu, razvojni teoriji, prvotnih ljudstvih (mednarodno uveljavljen teoretik). Predaval je na mednarodnih misijonskih konferencah, eno je leta 1930 organiziral v Ljubljani. Istega leta je postal študentski duhovnik, zbiral, organiziral, utrjeval in vzgajal je študente v verskem in narodnostnem duhu za nesebično delovanje, ki ga zgledno potrjeval sam.

Od študija v Innsbrucku in konference v Parizu se je zavedal pomena širitve narodne zavesti med Slovenci ter védenja o Slovencih v mednarodnih krogih. Leta 1935 je na Višarjah spregovoril: »A naši očetje so bili modrejši od vojskovodij in politikov. Namesto mejnika so postavili na ta otok med tremi narodi cerkev. To je edini mejnik v Evropi, ki narodov ne ločuje, marveč jih združuje.« V začetku vojne je napisal 24. nov. 1941 izjavo Slovenski problem, kjer poudarja vlogo Slovenije v povezavi z drugimi narodi v združeni Evropi. Končno je v stiski okupacije in medvojnega pobijanja vidnih narodnih in vernih ljudi s strani komunistov 1. aprila poslal spomenico okupatorjem.

Od Italijanov zahteva, naj se nedolžne internirane Slovence izpusti ter se časopisom dovoli večja svoboda. Predlaga, naj Slovenci dobijo dejansko upravno oblast, da se prepreči nasilje nad nemočnim prebivalstvom. Dežurni polkovnik je prinašalcem dejal, da bi bilo treba avtorja in njih, ki so jo prinesli, takoj postreliti.

Končno ga je 26. 5. 1942 na Streliški ulici komunistični likvidator ustrelil skupaj s študentom Viktorjem Rojicem. Od letos je prvi na seznamu kot božji služabnik skupaj z ostalimi mučenci, ki jih je Kongregacija za zadeve svetnikov sprejela v postopek.

Na dan 140. letnice rojstva prof. dr. Lamberta Ehrlicha bo 18. septembra ob 18.00 uri na Žalah v cerkvi Vseh svetih sv. maša in po maši blagoslovitev njegovega doprsnega kipa. Slovesnost bo vodil gospod nadškof in metropolit Stanislav Zore.

nazaj na vrh