V Trebnjem razstava Baragovo življenje, vpeto v čipko

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
V Trebnjem razstava Baragovo življenje, vpeto v čipko (foto: Wikipedia) V Trebnjem razstava Baragovo življenje, vpeto v čipko (foto: Wikipedia)

V Baragovi galeriji v Trebnjem bodo ob 151. obletnici smrti slovenskega misijonarja med indijanskimi ljudstvi, škofa, etnologa, jezikoslovca in pisca več knjig Friderika Ireneja Barage danes odprli razstavo Baragovo življenje, vpeto v čipko. Razstava prinaša izdelke domačih klekljaric, ki so odmevne trenutke Baragovega življenja prepredle s čipko.

 

Vodja projekta Marija Prosenik je za STA povedala, da je klekljarska skupina Žnurce, ki deluje v okviru trebanjskega kulturnega društva, čipke za razstavo pripravljala dve leti, trebanjske klekljarice pa so upodobile prizore iz Baragovega življenja.

Omenjenega podviga so se lotile s pomočjo in sodelovanjem trebanjske občine, za nekaj več kot 50.000 evrov vreden krovni projekt Eno je potrebno - Baraga in čipka kot niti sodelovanja pa so preko lokalne akcijske skupine dobile nekaj več kot 38.000 evrov evropske denarne podpore. Razliko je pokrila trebanjska občina.

Razstava bo v Trebnjem na ogled do 17. februarja, mesec dni pa bo gostovala v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični.

Po podatkih trebanjske občine bodo v Trebnjem danes pripravili še osrednjo kulturno slovesnost tega projekta in slavnostno bogoslužje, ki ga bo vodil upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran.

Projekt so sicer prvenstveno namenili spodbujanju socialnega vključevanja ranljivih skupin. Pripravili so tudi predavanja, delavnice in nagradni literarni natečaj. Kot posebnost so ustvarili slaščico Baragova rezina, ki jo bodo lahko poskusili tudi obiskovalci današnje prireditve.

Friderik Irenej Baraga se je leta 1797 rodil v manjši podeželski graščini v Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem. Med letoma 1821 in 1824 je bil na ljubljanskem bogoslovju, po službovanjih v Šmartinu pri Kranju in Metliki pa se je zaradi potreb v misijonskih pokrajinah odločil za pot v ZDA, kamor je prispel leta 1830.

Med drugim je deloval na severovzhodni obali Michiganskega jezera pri Indijancih rodu Ottawa. Naučil se je njihovega jezika in sestavil slovar ter slovnico. Od tam je nadaljeval ob reki Grand River, kjer je ustanovil novo misijonsko postojanko.

Leta 1835 je odšel na južno obalo otoka La Pointe, kjer so bivali Indijanci rodu Očipve in kjer je Baraga napisal več knjig, med temi knjigo Zgodovina, značaj, šege in navade severnoameriških Indijancev. Z etnografsko zbirko, ki jo je podaril Deželnemu muzeju v Ljubljani, in monografijo o severnoameriških Indijancih, je tudi začetnik slovenske etnografije drugih ljudstev.

Leta 1843 se je preselil v novo misijonsko postojanko v L'Ans, kjer je postavil vas za preganjane Indijance. Papež Pij IX. ga je leta 1853 imenoval za apostolskega vikarja in škofa v Cincinnatiju. V Marquettu v ZDA je umrl 9. januarja 1868. Tam so ga tudi pokopali.

nazaj na vrh