V Pragi bodo jutri odprli razstavo o Plečnikovi hiši

Spalnica in delovna soba v Plečnikovi hiši. Spalnica in delovna soba v Plečnikovi hiši. oto: Matevž Paternoster/MGML

Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) je v sodelovanju z Mestnim muzejem Praga pripravil razstavo Plečnikova hiša. Arhitektova poskusna topla greda bo med 28. junijem in 30. septembrom 2018 na ogled v Študijskem in dokumentacijskem centru Norbertov v Pragi 6.

Razstava, ki jo je pripravila kustosinja Ana Porok, v okviru MGML odgovorna za Plečnikovo zbirko, je nastala pod pokroviteljstvom Nj. Eks. g. Leona Marca, veleposlanika Republike Slovenije v Pragi. Odprtju razstave v sredo, 27. junija, ob 17.00, bo v četrtek sledilo predavanje kustosinje Ane Porok z naslovom Plečnikova Ljubljana: arhitekt in njegovo mesto.

 

sreda, 27. junij, ob 17.00 odprtje razstave
lokacija: Študijski in dokumentacijski center Norbertov
Nad Hradním vodojemem 53/13, Praga 6 – Střešovice

 

četrtek, 28. junij, ob 18.00 predavanje kustosinje Ane Porok z naslovom Plečnikova Ljubljana. Arhitekt in njegovo mesto
lokacija: Študijski in dokumentacijski center Norbertov

 

Slovenski arhitekt Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani. Pod mentorstvom Otta Wagnerja je diplomiral na dunajski Akademiji za likovno umetnost, kjer se je spoprijateljil s češkim arhitektom Janom Kotěro. Zahvaljujoč njunemu prijateljstvu je bil leta 1910 imenovan za profesorja dekorativne arhitekture na praški Akademiji za umetnost, arhitekturo in oblikovanje. Po razglasitvi neodvisnosti Češkoslovaške republike je predsednik Tomáš Garrigue Masaryk leta 1920 naročil Plečniku, naj Praški grad preuredi v sodobno predsedniško rezidenco. Samo leto pozneje se je arhitekt vrnil v Ljubljano, kjer je prevzel mesto profesorja arhitekture na novo ustanovljeni univerzi. Kljub razdalji je še naprej vodil prenovo Praškega gradu, pri izvedbi pa mu je do leta 1934 pomagal njegov študent in asistent Otto Rothmayer. Jože Plečnik je umrl 7. januarja 1957 v Ljubljani.

Na razstavi v Študijskem in dokumentacijskem centru Norbertov v Pragi se predstavlja Plečnikova hiša, ki jo je arhitekt sam imenoval kot svojo »poskusno toplo gredo«. Hiša je bila pravzaprav njegov studio, kjer se je Plečnik ukvarjal s svojimi projekti, a je tudi poučeval svoje najljubše študente. Interjerji prenovljene hiše so na razstavi predstavljeni s čudovitimi barvnimi fotografijami fotografov Matevža Paternostra in Andreja Peunika. Razstava vključuje tudi kratek film o obnovi Plečnikove hiše med letoma 2013 in 2015 ter originalna Plečnikova osebna pisma, skice projektov in njegov risarski pribor, na podlagi česar si bodo obiskovalci lažje oblikovali predstavo o izjemnem arhitektu.

Mesto Ljubljana je leta 1971 kupilo Plečnikovo hišo z vso njegovo zapuščino. Za upravljanje hiše in vrta je bil do leta 2010 zadolžen Arhitekturni muzej Ljubljana, potem pa so odgovornost prevzeli Muzej in galerije mesta Ljubljane. Po celoviti prenovi med letoma 2008 in 2015 so Plečnikovo hišo odprli za javnost kot sodoben muzej, ki obsega stalno razstavo, raziskovalno središče ter prostore za občasne razstave in izobraževalne programe. Za uspešno prenovo in kakovostne programe, ki se izvajajo od ponovnega odprtja Plečnikove hiše, je hiša ravno pretekli petek, 22. junija, v Berlinu prejela prestižno nagrado Evropske unije za kulturno dediščino / Europa Nostra 2018.

Mestni muzej Praga ter Muzej in galerije mesta Ljubljane si delita edinstvene izkušnje z obnovo in restavriranjem modernih arhitekturnih spomenikov. Njihovo sodelovanje tako temelji na izmenjavi razstav na temo metodologije restavriranja Plečnikovih arhitekturnih podvigov v Ljubljani in del njegovega učenca Otta Rothmayerja v Pragi. Mestni muzej Praga je tako od 2. februarja do 6. maja 2018 gostoval v razstavnih prostorih Plečnikove hiše z razstavo Plečnik in Rothmayer. Dva prijatelja, dve hiši, dve mesti.


Slovenski arhitekt Jože Plečnik (1872–1957) je pustil vidne sledove v treh evropskih prestolnicah – na Dunaju, v Pragi, predvsem pa v svoji rodni Ljubljani, kjer je aktivno deloval od leta 1921 do svoje smrti leta 1957 ter uresničeval svojo vizijo mesta, ki se navdihuje v klasični arhitekturi. Zahvaljujoč Plečnikovim delom je slovenska prestolnica z vidika urbanega načrtovanja in arhitekture kompleksna umetnina. Hkrati pa je to eno redkih mest, na katere je tako močno vplival en sam arhitekt.

nazaj na vrh