V Narodnem muzeju Slovenije bodo odprli razstavo Arheomuzika

  • Napisal  L. K.
Neandertalsko glasbilo Neandertalsko glasbilo Foto: Vir: dedi.si

V Narodnem muzeju bodo odprli razstavo Arheomuzika - raziskovanje glasov in glasbe starodavne Evrope. Predstavila bo najstarejše dokaze o obstoju glasbe. Obiskovalci bodo lahko odpotovali v čas prvih inštrumentalnih zvokov človeštva, se seznanili z razvojem glasbil in prisluhnili, kako so glasbo ustvarjali pred tisočletji.

Kot je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave povedal Peter Turk iz Narodnega muzeja Slovenije, ima na razstavi pomembno mesto tudi piščal iz jame Divje babe, ki je predstavljena v takšni vlogi, kot je danes sprejeta v evropskih strokovnih krogih.

Postavitev je zasnovana interaktivno. Zaradi svoje krhkosti, občutljivosti in dragocenosti na ogled niso originalni predmeti, pač pa visokokakovostne replike glasbil. Na nekatere izmed njih bodo obiskovalci lahko tudi zaigrali. V razstavo so vključene multimedijske postaje z video prikazi izdelave in igranja na različna glasbila; nekatere obiskovalcem tudi omogočajo virtualno igranje, denimo na antično liro.

Razstava obsega tri razstavne teme, ki pa ne sledijo posameznim strokovnim pristopom k raziskovanju glasbe, ampak se ti med seboj prepletajo. V prvem prostoru, ki so ga naslovili Prvi zvoki človeštva, se bodo obiskovalci srečali z glasbo v kameni dobi. Tu je pregledno prikazan razvoj glasbil v paleolitiku, mezolitiku in neolitiku, obdobjih, ki zajemajo časovni razpon približno od 60.000 do 2500 let pr.n.št.

Pod naslovom Glasbila skozi čas so prikazani razvoj glasbil in glasbeni stiki med različnimi kulturami od bronaste in železne dobe do konca antike. V tem delu bodo obiskovalci odkrivali starodavna godala, trobente, rogove in dvojne piščali, razstavljena pa so tudi srednjeveška in sodobna ljudska glasbila, ki izvirajo iz starih glasbenih tradicij.

Tretji del z naslovom Glasba za ljudi - glasba za bogove pa pripoveduje o tem, kako so na starodavna glasbila igrali v času njihovega nastanka in kakšen je bil pomen zvokov za tedanjo družbo. Predstavljeni so tudi nevsakdanji zvočni artefakti, odkriti v antičnih Pompejih, ki dokazujejo, da je bila glasba nepogrešljiv del zvočne podobe mesta.

Multimedijska instalacija, ki so jo poimenovali Zvočna vrata, bo obiskovalcem omogočila, da ob simulaciji različnih zgodovinskih okolij in akustike prisluhnejo zvokom iz starodavne preteklosti, denimo v antičnem gledališču ali Stonehengu v Veliki Britaniji. Raziskovalnica pa bo tako otrokom kot odraslim ponudila priložnost za raziskovanje, izdelovanje in igranje na replike glasbil. Otrokom bo poleg tega namenjena še knjižica Aki in čarobna brnivka, ki jim bo približala razstavo.

Razstava je rezultat petletnega evropskega projekta EMAP (The Europen Music Archeology Project). Pred Ljubljano je gostovala na Švedskem in v Španiji, na ogled bo še v Rimu, pot pa bo zaključila v Nemčiji. V narodnem muzeju bo razstava na ogled do 24. septembra.

nazaj na vrh