V Narodnem muzeju razstava o povezavi med znanostjo in humanistiko

  • Napisal  B.S.
Narodni muzej Slovenije Narodni muzej Slovenije Foto: Wikimedia Commons/ Žiga PD

V Narodnem muzeju Slovenije bodo v torek zvečer odprli razstavo Preteklost pod mikroskopom, ki predstavlja pomen naravoslovnih raziskav v muzeju. Po besedah direktorice muzeja Barbare Ravnik gre za "zelo nenavadno, zelo izjemno" razstavo, ki priča o dolgoletnem sodelovanju med muzeji in raziskovalnimi institucijami.

Interaktivna razstava je plod dve leti in pol trajajočega dela skoraj stotih strokovnih sodelavcev iz muzeja, različnih inštitucij ter slovenskih in tujih univerz, je pred torkovim odprtjem razstave povedala vodja razstavnega projekta Mateja Kos. Cilj razstave je po njenih besedah približati znanost in delo muzejskih strokovnjakov širši javnosti ter navdušiti otroke za naravoslovne poklice, poroča Sta.

Razstavo uvajajo vprašanja, ki so jih muzejski strokovnjaki razrešili s pomočjo različnih znanstvenih metod in interpretacij s področja humanističnih znanosti. Muzejski strokovnjaki so se povezali z naravoslovci, da bi ugotovili starost piščali iz Divjih bab, izvor poldragih kamnov granatov, sestavo in starost preje, najdene na Barju, in keramične posode po angleški modi s konca 18. in začetka 19. stoletja.

Skozi razstavo obiskovalci ugotovijo, kako sta bila narejena najstarejša ohranjena topova na Slovenskem, kako so srednjeveški mojstri iz jekla izdelali meče in kako ploščni oklep. Ogledajo pa si lahko tudi podobo zadnjega celjskega grofa Ulrika II, narejeno na podlagi najdbe njegove lobanje in odkrijejo, kakšen zaklad se skriva v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem.

Interaktivna razstava obiskovalcem omogoča, da se s pomočjo naravoslovnih ved na sodoben način tudi sami preizkusijo v reševanju znanstvenih izzivov, rešitve pa potrdijo s številnimi poizkusi.

Poleg Mateje Kos, so soavtorji razstave še muzejski sodelavci Alenka Miškec, Tomaž Lazar, Saša Rudolf in Zora Žbontar ter Žiga Šmit z Instituta Jožef Štefan.

Alenka Miškec je tudi urednica kataloga, ki spremlja razstavo, in je plod dela dvajsetih strokovnjakov z vseh oddelkov muzeja, Inštituta Jožefa Štefana, Filozofske Fakultete in ZRC SAZU.

V prvem delu katalog prinaša štiri daljše prispevke soavtorjev razstave in drugih strokovnjakov o naravoslovnem raziskovanju preteklosti ter o sodelovanju med znanostjo in humanistiko in štirinajst krajših prispevkov o predmetih, ki so predstavljeni na razstavi. Katalog sklene pregled izbranih naravoslovnih metod oz. slovar pojmov.

Ob razstavi, ki bo na ogled do 30. aprila, v muzeju pripravljajo tudi bogat spremljevalni program. Na sporedu bodo demonstracije kemijskih poizkusov, delavnice za otroke, brezplačna predavanja soavtorjev razstave in drugih strokovnjakov ter vodeni ogledi. Marca bo muzej organiziral tudi vodene oglede pospeševalnika v Reaktorskem centru Instituta Jožef Štefan v Podgorici pri Ljubljani.

Razstavo so pripravili v sklopu raziskovalnega programa Predmet kot reprezentanca, okus, ugled, moč. Raziskave materialne kulture na Slovenskem, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

B.S.

nazaj na vrh