V mariborski stolnici božični koncert zbora Opere SNG Maribor

  • Napisal  STA, G. B.
Mariborska stolnica Mariborska stolnica Foto: Matic Štojs Lomovšek

V Stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru bo nocoj in v četrtek zvečer Božični koncert zbora Opere Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor pod taktirko Zsuzse Budavari Novak. Kot solisti bodo nastopili Nina Gracej, Monika Bezjak in Bogdan Stopar, na klavirju jih bo spremljala Olga Pečeny.

"Univerzalno sporočilo božičnega časa, ki je dobro znano tudi drugim kulturam in veroizpovedim, ne le krščanski, je navsezadnje usmerjeno v deljenje sreče z bližnjimi, bodisi ob simbolnem ali dejanskem pričakovanju otroka Jezusa, v katerem je krščanska skupnost pred dobrima dvema tisočletjema dočakala svojega mesijo in Odrešenika. Zato pravzaprav ne preseneča, da so rojstvu božjega otroka in čarobnemu času božiča posvečene številne melodije in pesmi, ki so jih v toku večstoletne zgodovine v različnih žanrih ustvarjali (in jih še vedno ustvarjajo) skladatelji in mojstri pisane besede," je v spremnem besedilu h koncertu zapisal muzikolog Benjamin Virc.

Božični koncert, ki ga tradicionalno vsako leto prirejajo v stolnici, bodo uvedli s tremi odlomki iz Pastoralne maše v G-duru avstrijskega skladatelja in organista Josefa Gruberja, ki jim bo sledil himnični napev Adoramus te Wolfganga Amadeusa Mozarta. Med drugim bodo na sporedu še "praznična" dela Georga Friedricha Händla, Gabriela Faureja, Edvarda Griega, Randalla Thompsona in Francisa Poulenca.

Slišati bo tudi šestglasno himno Cantate Domino sodobnejšega datuma, saj je nastala pod peresom litvanskega skladatelja Vytautasa Miškinisa leta 1997 in reflektira številne postmoderne kompozicijske pristope v sakralni glasbi, ki se spogledujejo z ljudskimi motivi in plesnimi ritmi.

John Francis Wade velja za enega najvidnejših angleških himnistov poznega baroka; več raziskovalcev mu, kljub nerazrešenim dilemam o nastanku napeva, še vedno pripisuje avtorstvo božične himne Adeste fideles, ki jo bo nocoj slišati v priredbi Roberta Mračka.

Sklepni del božičnega koncerta namenjajo skladbam slovenskih avtorjev. Če zbor Otrok v božični noči Aleksandra Vodopivca na besedilo Aleksija Pregarca stavi predvsem na ustvarjanje "klenega" slovenskega zborovskega zvena v razmeroma preprostih harmonijah ter v nežno zibajočem tričetrtinskem taktu, se Noč božična skladatelja, organista in frančiškana Hugolina Sattnerja postopoma razkriva v različnih odtenkih zvočnih barv.

Nekoliko bolj kompleksen in ritmično razgiban v instrumentalni spremljavi je štiriglasni zbor Zveličar dans se je rodil Andreja Vavkna, ki je na rahlo narečno obarvano besedilo nabožnega pesnika Antona Namreta postavil tekočo melodijo in jo s prepričljivimi dinamičnimi kontrasti obdelal v različnih pevskih registrih.

Sklepno dejanje koncerta predstavlja Sveta noč, ki je najbolj znana in najpogosteje izvajana božična pesem. Prvi, ki je znani napev prenesel v slovenski jezik, je bil skladatelj in duhovnik Jakob Aljaž, in tako je na slovenskih tleh skladba prvič zazvenela v Tržiču leta 1871.

V petek bodo božični koncert ponovili v dominikanskem samostanu na Ptuju.

nazaj na vrh