V Ljubljani odkrili spominsko obeležje jezikoslovcu Jožetu Toporišiču

  • Napisal  STA, G. B.
V Ljubljani odkrili spominsko obeležje jezikoslovcu Jožetu Toporišiču Foto: Matic Štojs Lomovšek

V Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto so opoldne odkrili spominsko obeležje jezikoslovcu Jožetu Toporišiču, ki so ga postavili na pobudo programskega odbora Toporišičevo leto. Kot je na odprtju poudaril predsednik SAZU Tadej Bajd, bo Toporišič zaradi svojih pravopisa in slovnice ostal v spominu govorcev slovenščine še mnogo generacij.

Slovenci smo bili po Bajdovih besedah vselej zelo previdni pri izbiri zaslužnih mož, katerim naj bi namenili spomenik. Postavili smo kar nekaj spomenikov cesarjem, kraljem in državnikom, a smo jih kmalu po njihovem zatonu odstranili.

Ker smo svojo narodno pripadnost zgradili na jeziku in ker je slovenski jezik vrednota, ki nas povezuje že poldrugo tisočletje, po njegovih besedah ni težko razumeti, da so do danes ostali spomeniki v čast avtorju prve slovenske knjige Primožu Trubarju, našemu prvemu pesniku Valentinu Vodniku in našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu. Pred nekaj manj kot 100 leti pa smo postavili tudi prvi spomenik jezikoslovcu Francu Miklošiču.

Kot je poudaril, so člani SAZU ponosni, da se bo spomenikom slavistov, akademikov Frana Ramovša, Rajka Nahtigala in Franceta Kidriča pridružil še Toporišičev spomenik.

Predstavnica programskega odbora Toporišičevo leto in v.d. direktorice Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj je poudarila, da je bil Toporišič ob svojem delu in dosežkih tudi vedno pripadni vaščan vasi Mostec, kjer se je rodil. Zato je ob njegovi smrti pred tremi leti skupina vaščanov dala pobudo in več akterjev povezala v gibanje Toporišičevo leto.

Brežiški župan Ivan Molan je izrazil veselje, da je pobuda za začetek niza aktivnosti, s katerimi se spominjajo Toporišiča, prišla iz njegovega rodnega Mosteca ter spomnil, da je prizadevanje pobudnikov že v začetku podprla tudi brežiška občina. Kot je dejal, je program Toporišičevega leta postal lokalni in vseslovenski, izvedenih je bilo okoli 40 dogodkov.

Ljubljanski župan Zoran Janković pa je poudaril, da brez domačinov Mosteca, ki so bili prepričani, da Toporišič mora dobiti spomenik v Ljubljani, spomenika na tem mestu ne bi bilo.

Toporišičevo leto je sicer potekalo od 11. oktobra 2015 do 11. oktobra 2016. Med glavnimi prireditelji Toporišičevega leta so bili brežiški Posavski muzej, Knjižnica Brežice, Občina Brežice in programski odbor Toporišičevo leto.

Toporišič se je rodil leta 1926 na Mostecu pri Dobovi oziroma Brežicah. Med letoma 1954 in 1965 je bil lektor slovenskega jezika na Filozofski fakulteti v Zagrebu, vmes eno leto štipendist Humboldtove ustanove v Hamburgu, kjer je preučeval eksperimentalno fonetiko ter leta 1963 doktoriral.

V Ljubljani je leta 1966 postal docent, leta 1970 pa izredni profesor za slovenski knjižni jezik. Med letoma 1976 in 1996 je bil predstojnik katedre za slovenski knjižni jezik in stilistiko.

Kot lektor slovenščine je v Zagrebu sodeloval pri sekciji za literarno teorijo in bil dejaven pri lingvistični sekciji Hrvaškega filološkega društva. Od leta 1955 je imel lektorate slovenščine na poletnih seminarjih za tuje slaviste v Splitu, Zadru in Zagrebu, od leta 1965 tudi v Ljubljani. Posamezna predavanja je imel tudi na tujih univerzah. Umrl je decembra 2014.

Toporišičev spomenik v Ljubljani sta zasnovala Primož Novak in Nika Oblak.

nazaj na vrh