V Cankarjevem domu drevi slovesna akademija ob 80-letnici Akademije za glasbo

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Fotografija je simbolična. (foto: Wikipedia) Fotografija je simbolična. (foto: Wikipedia)

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo nocoj slavnostna akademija ob 80-letnici Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ter 100-letnici višjega glasbenega šolstva v Sloveniji. Prireditev bo združila različne generacije glasbenikov, ki so se šolali na akademiji, odprla pa jo bo zaslužna profesorica, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak.

 

Kot je za STA povedal dekan akademije Marko Vatovec, so z jubilejno prireditvijo želeli prikazati preteklost, sedanjost in prihodnost ustanove. Na njej se bodo predstavili profesorji, bivši študenti, ki bodo z izvajanimi skladbami predstavili različne oddelke in glasbene zvrsti, ki obstajajo na akademiji, od stare do sodobne glasbe ter od jazza do klasične simfonične glasbe.

Začetek slovesnosti so zaupali svetovno priznani koncertni pianistki Dubravki Tomšič Srebotnjak kot simbolno gesto, saj je bil prvi dekan oziroma rektor leta 1939 ustanovljene Glasbene akademije v Ljubljani prav tako mojster črno-belih tipk, mednarodno uveljavljeni pianist in pedagog Anton Trost. Glasbene točke bodo povezovali videoposnetki, na katerih bodo spregovorili različni, tako bivši kot sedanji sodelavci akademije, je povedal Vatovec.

Nastavki za visokošolsko glasbeno izobraževanje na Slovenskem segajo v leto 1872, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno slovensko društvo Glasbena matica, na pobudo katere je bil leta 1919 v takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ustanovljen konservatorij z nižjo, srednjo in višjo stopnjo izobraževanja.

Leta 1926 so konservatorij Glasbene matice podržavili, na njegovih temeljih pa je nato leta 1939 nastala Glasbena akademija, ki so jo po koncu druge svetovne vojne preimenovali v Akademijo za glasbo. Akademija izobražuje glasbenike in glasbene pedagoge v okviru dodiplomskih, podiplomskih, doktorskih in izpopolnjevalnih programov.

Na njej delujejo oddelki za kompozicijo in glasbeno teorijo, dirigiranje, solopetje, različne instrumente, glasbeno pedagogiko ter staro in sakralno glasbo. Akademija je imela tudi lastni oddelek za glasbeno zgodovino, ki pa je bil ukinjen leta 1962 z ustanovitvijo oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti. Pred tem se je leta 1953 od nje odcepila še srednja glasbena šola, ki je postala samostojna ustanova.

Danes je akademija vodilna glasbenoizobraževalna ustanova na Slovenskem, posamezni profesorji pa so zaslužni tudi za razvoj glasbenopedagoških znanosti.

nazaj na vrh