Unesco naj bi decembra vpisal kurente na seznam nesnovne kulturne dediščine

  • Napisal  Demokracija
Kurenti Kurenti Foto: Andrejj/Wikimedia Commons; CC-BY-3.0

Avtohtoni lik kurenta oziroma koranta na Ptujskem in Dravskem polju naj bi decembra, skupaj z njegovimi tradicionalnimi običaji, po dolgoletnih prizadevanjih vendarle dočakal uraden vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, bo Unesco odločitev uradno sprejel decembra v Južni Koreji.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) bo o kandidaturi Obhodov kurentov uradno odločal šele na zasedanju medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki bo potekalo od 4. do 9. decembrom v Južni Koreji.

Za zdaj je, kot so povedali na pristojnem ministrstvu, svoje delo zaključilo zgolj strokovno evalvacijsko telo Unesca, ki je obravnavalo kandidature. Nominacijo so ocenili kot ustrezno in medvladnemu odboru predlagali, da kurenta vpiše na ta seznam, slovensko nominacijo pa pohvalilo kot vzorčno.

Za vpis na Unescov seznam si je ob ostalih dolgo prizadeval nekdanji ptujski župan Štefan Čelan, tudi sam zvest kurentovim običajem, ki je tudi vodil komisijo za pripravo nominacije. Po njegovih besedah je odločitev Unesca nekaj, na kar bi morala biti ponosna vsa Slovenija. Pravi namreč, da je v svetu sicer kar precej podobnih likov, a nobeden s tako tako pomembno in raznoliko sporočilno vrednostjo.

Ptujčani so obhode kurentov leta 2012 najprej vpisali v slovenski register nesnovne dediščine, za tem pa je bil kurent razglašen še za živo mojstrovino državnega pomena. Da bi še bolj poudarili vlogo kurenta za regijo, so pred tremi leti 20 kurentovih društev povezali v Zvezo društev kurentov, ki združuje več kot 900 članov. Vse te je mogoče združene vsako leto videti na največjem slovenskem pustnem festivalu na Ptuju - Kurentovanju, ki bo letos še posebej veličastno.

Vpis na seznam po mnenju ministrstva predstavlja izjemno priznanje nosilcem, ki to nesnovno dediščino ohranjajo in skrbijo za njen prenos iz roda v rod. Vpis na seznam omogoča celostno promocijo dediščine, poveča njeno mednarodno prepoznavnost in prepoznavnost Slovenije, ob upoštevanju ukrepov, ki so navedeni že v nominaciji, pa spodbuja ohranjanje te dediščine za prihodnje rodove.

Slovenija ima doslej od 1. decembra lani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisan le še Škofjeloški pasijon, je pa naša država po prejeti oceni strokovnega evalvacijskega telesa umaknila kandidaturo tradicionalnega izdelovanja kranjskih klobas.

Ministrstvo za kulturo je sicer marca letos oddalo še dve nominaciji, in sicer za klekljanje čipk v Sloveniji ter večnacionalno nominacijo suhozidne gradnje, ki jo poleg Slovenije pripravlja še devet držav - ob Cipru kot nosilcu nominacije še Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Španija in Švica. Nominaciji bosta obravnavani prihodnje leto.

nazaj na vrh