Praznik situl v Novem mestu Izpostavljeno

Vaška situla / Wikipedija Vaška situla / Wikipedija

Dolenjski muzej in Zavod Novo mesto na Glavnem trgu v Novem mestu drevi ob 17. uri začenjata Praznik situl oziroma 4. festival železnodobnega življenja in kulinarike. S prireditvijo, na kateri pričakujejo več kot 1000 obiskovalcev, želita poudariti in predstaviti bogato arheološko dediščino in Novo mesto kot eno glavnih arheoloških najdišč.

 

Arheologinja in kustosinja Dolenjskega muzeja Petra Stipančić je povedala, da želijo Novo mesto predstaviti kot evropsko najdišče z do zdaj največ odkritimi železnodobnimi bronastimi vedricami oziroma situlami.

Hkrati želijo za en dan obuditi staro železnodobno mesto in s pomočjo prizorov, vtolčenih v situle, poustvariti življenje pred 2500 leti. Prikazali bodo stare obrti, kovaštvo, lončarstvo, steklarstvo in pripravo preje, nekdanjim obdobjem pa bodo prilagodili tudi kulinarično ponudbo.

V zaigranem programu bodo obiskovalcem približali trgovanje z železom in boj s tako imenovanimi ročkami, sodelovala bo tudi Gorjanska konjenica.

Direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik je povedala, da bo nastopilo 40 kostumiranih nastopajočih ter da je cilj prirediteljev železnodobnega festivala, da bi ga po postavitvi arheološkega parka na novomeškem Marofu prestavili tjakaj.

Prireditev se bo začela s priložnostno tržnico in prikazom starih obrti. Nadaljevali bodo z delavnico železnodobne kuhinje za odrasle, s preizkusom v lokostrelstvu in več delavnicami za otroke.

Osrednji spored s pozdravnim govorom se bo začel ob 18. uri, od 20. uri pa bodo pripravili odrsko uprizoritev z glasbo in s plesom, nato bo do polnoči sledil nastop skupine Beer Belly, ki naj bi izvajala tradicionalno irsko in škotsko glasbo.

Ob 22. uri bodo povabili še na brezplačen nočni obisk stalne arheološke razstave v Dolenjskem muzej. Prireditev v primeru slabega vremena odpade.

Na območju Novega mesta, ki so ga pred leti razglasili za mesto situl, so doslej odkrili 16 bronastih situl, od katerih jih je devet figuralno okrašenih. Novo mesto tako velja za največje svetovno najdišče tovrstnih torevtskih umetnin, novomeške situle pa so nekoliko mlajše od najbolj znanih slovenskih, denimo vaške situle in situle z Magdalenske gore, in sodijo v 5. in 4. stoletje pred našim štetjem.

Novomeške situle sicer sodijo v zaključno obdobje situlske umetnosti, glede na njihovo številnost pa arheologi domnevajo, da je na tamkajšnjem območju delovala situlska delavnica.

Situlska umetnost se osredotoča na upodobitve dejavnosti starejšeželeznodobnih ljudi in je v prazgodovinskem obdobju, ko navedeno evropsko ozemlje še ni poznalo pisave, dragocen dokument in odsev takratne tako imenovane halštatske kulture.

nazaj na vrh