Na Bogenšperku prvo srečanje Valvasorjevih potomcev za uvod v Valvasorjeve mednarodne grafične dneve

  • Napisal  STA, K. K.
Janez Vajkard Valvasor Janez Vajkard Valvasor Foto: arhiv Demokracije

Na gradu Bogenšperk bo danes prvo srečanje potomcev polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, ki bo uvedlo 4. Valvasorjeve mednarodne grafične dneve. V grafični delavnici na gradu bo ustvarjalo šest mednarodno uveljavljenih grafikov, nastala dela pa bodo od septembra na ogled v grajski galeriji in bodo obogatila Grafično zbirko Bogenšperk.

Še pred dobrim desetletjem je veljalo prepričanje, da je rod znamenitega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641-1693) izumrl z njegovimi sinovi, ki so vsi postali redovniki. Odkritje polihistorjeve najmlajše hčerke Regine Konstancije pa je takšno domnevo leta 2006 postavila na glavo. Zgodovinar Boris Golec je v treh letih odkril vse njene potomce, ki se jih je v 13 generacijah zvrstilo 260.

Danes jih v osmih državah Evrope ter Severne in Južne Amerike živi 116, večinoma mladih in otrok, sicer pa so doslej prebivali na vseh šestih celinah do Avstralije.

Čeprav je bil polihistorjev rod vsaj dvakrat tik pred izumrtjem, se je v zadnjih desetletjih močno razrasel. Na Slovenskem je zadnji potomec prebival do leta 1941, natanko tristo let po Valvasorjevem rojstvu.

Dve tretjini potomstva danes živita v Avstriji, največ v Gradcu z okolico, vsak sedmi je prebivalec ZDA, najdemo pa jih še na Madžarskem, v Italiji, Nemčiji, Franciji, Kanadi in Paragvaju. Zanimivo je, da je pred njihovim odkritjem samo eden vedel za svojo sorodstveno povezanost s kranjskim polihistorjem iz 17. stoletja.

Na Bogenšperku se bodo tokrat prvič zbrali organizirano, potem ko so zadnja leta prihajali posamič. Na prvo bogenšperško srečanje Valvasorjevega potomstva je prijavljenih 47 udeležencev, tako Valvasorjevih neposrednih potomcev kot njihovih družinskih članov, so sporočili iz Javnega zavoda Bogenšperk.

Na 4. Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dnevih, ki bodo potekali od 2. do 7. julija, bodo sodelovali Lucija Berdin s Hrvaške, Vlado Goreski iz Makedonije, Luka Popič, Barbara Jurkovšek in Aleksandra Zalokar iz Slovenije ter Franco Vecchiet iz Italije. Umetniški vodja projekta je Janko Orač.

Grafične dneve Javni zavod Bogenšperk pripravlja v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki in Tehniškim muzejem Slovenije. Z njimi želijo ponovno opozoriti na pomembne začetke grafične umetnosti na Slovenskem ter vzpostaviti kakovostno grafično zbirko z mednarodno umetniško grafično produkcijo na Bogenšperku.

Valvasor je grafični zavod - bakroreznico in tiskarno za bakroreze na gradu Bogenšperk ustanovil leta 1678. Bila je prva te vrste na slovenskih tleh, zato predstavlja začetek prvega velikega poglavja v grafični umetnosti na Slovenskem. Poleg topografskih del je v njej izdajal grafična umetnostna dela verske in poučno leposlovne narave, v mislih pa je imel še izdajo naravoslovnih, zemljepisnih in zgodovinskih del.

Okrog sebe je zbral risarje in bakrorezce, domače, nemške in nizozemske mojstre, ki so pod njegovim vodstvom izdelovali slike in na gradu na njegove stroške tudi živeli vse do izida njegovega znamenitega dela Slave vojvodine Kranjske leta 1689, ko je delavnica prenehala delovati.

Leta 1689 je bil Valvasor primoran začeti z odprodajo svojih posesti, pozneje se je ločil še od svoje izjemne knjižnice in grafične zbirke, ki ju je kupila zagrebška nadškofija.

nazaj na vrh