Na 37. Festivalu Radovljica bo nastopilo 49 umetnikov iz šestnajstih držav Izpostavljeno

Radovljica / Wikipedija Radovljica / Wikipedija

Festival Radovljica poteka v tem slikovitem srednjeveškem mestu vsako leto v avgustu, nepretrgoma od leta 1983. Znan je po poudarku na starejši glasbi, a že vrsto let vključuje v svoje sporede tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih.

 

Na 37. Festivalu Radovljica 2019 se bo med 10. in 25. avgustom zvrstilo deset koncertov. Na njih bo nastopilo 49 umetnikov iz šestnajstih držav: Avstralije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Finske, Francije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Romunije, Rusije, Slovenije, Španije, Švedske, Švice in Velike Britanije. Med njimi so svetovno znani ansambli in solisti, tudi ruski violončelist Aleksander Rudin, francoski čembalist Pierre Hantaï, švedski solist na kljunasti flavti Dan Laurin in švicarski mojster improvizacije Rudolf Lutz. Repertoar sega od Bizantinskega korala do Johanna Sebastiana Bacha in Franza Schuberta. Več sporedov in sestavov je nastalo posebej za festival in trije sporedi bodo posvečeni slovenski glasbeni dediščini od 16. do 18. stoletja.

Spored festivala trinajsto leto zapored oblikuje umetniški vodja festivala Domen Marinčič. Organizator je Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica, predsednica Marija Kolar.

Že na otvoritvenem koncertu bosta zazvenela poleg koncertov Antonia Vivaldija čembalski koncert v italijanskem slogu iz ptujske zbirke, ki je morda delo slovenskega avtorja, in trio Arcangela Corellija iz rokopisa v Ljubljani. Tretji koncert bo posvečen koncertantnim motetom Isaaca Poscha, ki je zadnja leta življenja preživel na Kranjskem. Koncert italijanskega enajstčlanskega ansambla Cantica Symphonia bo predstavil dvozborske psalme za večernice italijanskih poznorenesančnih skladateljev, ki so se ohranili v rokopisih iz Gornjega Grada in so bili nekoč last ljubljanskega knezoškofa Tomaža Hrena. Večino skladb poznamo le iz Hrenove zbirke in zazvenele bodo prvič po več stoletjih. Cikel objavljenih zbirk Johanna Sebastiana Bacha bo letos nadaljeval slavni francoski čembalist Pierre Hantaï z Goldbergovimi variacijami. Baritonist Romain Bockler in lutnjist Bor Zuljan bosta nastopila z lastnimi priredbami glasbe Josquina Despreza. Na sporedu četrtega koncerta bo klavirski trio Franza Schuberta na zgodovinskih glasbilih; violončelist Aleksander Rudin bo igral tudi arpeggione, redko godalo, ki ga je leta 1823 izumil dunajski goslar Stauffer in za katerega je Schubert napisal svojo priljubljeno sonato. Legendarni švicarski improvizator Rudolf Lutz bo improviziral v Bachovem slogu na orglah cerkve v Velesovem. Hrvaški guslar Jure Miloš bo nastopil s tremi hercegovskimi pevkami s sporedom tradicionalne glasbe iz Zahodne Hercegovine. Desetčlanski vokalni ansambel Byzantion bo izvajal bizantinski koral romunske pravoslavne cerkve. Festival bo sklenil The English Cornett & Sackbut Ensemble z beneško glasbo za cinke in pozavne.

V sklopu festivala bo potekal tudi tečaj za kljunasto flavto z Matejo Bajt. Na vse koncerte vozi brezplačni avtobus iz Ljubljane in Kranja.

nazaj na vrh