Münchenski filharmoniki v Ljubljani

  • Napisal  STA/ Z.P.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Ljubljana. Ljubljana. Urban Cerjak

V sklopu Ljubljana festivala bodo zvečer v Cankarjevem domu nastopili znameniti Münchenski filharmoniki, ki se v prestolnico vračajo po osmih letih. Dirigiral bo Paavo Järvi, solist bo pianist Piotr Anderszewski.

Na sporedu bodo dela Brucknerja (Simfonija v d-molu - Ničta), Bartoka (Koncert za klavir in orkester št. 3 v E-duru) in Hindemitha (Simfonične metamorfoze na teme Carla Marie von Webra).

Münchenski filharmoniki so bili ustanovljeni leta 1893 na osebno pobudo dirigenta Franza Kaima. Orkester pod vodstvom priznanih dirigentov pušča neizbrisen kulturni pečat in bogati glasbeno podobo Münchna. Karizmatični dirigent Sergiu Celibidache, ki ga je vodil med letoma 1979 in 1996, je vnesel izostren občutek za medsebojno odzivanje, ki sicer odlikuje komorne ansamble.

Filharmonike zaznamujejo žlahtnost interpretacije, zavzemanje za sodobno glasbo kot tudi prizadevanje, da bi koncertna glasba dosegla vse ljudi. Orkester slovi po legendarnih Brucknerjevih koncertih in inovativno sestavljenem repertoarju, so zapisali organizatorji koncerta. Že pred 100 leti so si s svetovnimi turnejami pridobili ugled in v 20. stoletju je ta pod vodstvom prestižnih imen nenehno rasel.

Zubin Mehta je med drugim postal njegov prvi častni dirigent v zgodovini, v sezoni 2015/2016 pa je umetniško vodstvo prevzel sloviti Valerij Gergijev. Solist bo pianist Piotr Anderszewski, znan po interpretativni izraznosti in izvirnosti, dobitnik prestižne nagrade gilmore, ki jo vsake štiri leta podelijo izjemno nadarjenemu pianistu. Vlogo dirigenta bo tokrat prevzel grammyjev nagrajenec, Estonec Paavo Järvi.

Dirigent je v pogovoru za sobotno izdajo Dela med drugim komentiral Münchenske filharmonike v primerjavi z berlinskimi. "V glasbenih krogih so zelo znani, a so Berlinski filharmoniki seveda zelo glamurozni, so sijajen orkester. Tudi ta orkester, münchenski, je sijajen, a se je berlinskemu posrečilo pridobiti pozornost širokega občinstva. K temu je veliko prispeval Herbert von Karajan."

Pravi tudi, da je v Estoniji njen nacionalizem glasbeni. "Nisem prepričan, od kod, vem pa, da so ljudje vedno peli, vsi vedno pojejo. (...) Celo naša revolucija je bila pojoča; če so imeli Čehi žametno, smo mi imeli pojočo revolucijo. Vsa država je pela in celo Rusi niso mogli streljati v pojoče množice."

nazaj na vrh