Mineva 135 let od rojstva ilustratorja Hinka Smrekarja

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Hinko Smrekar Hinko Smrekar arhiv Demokracije

Mineva 135 let od rojstva risarja, slikarja in ilustratorja Hinka Smrekarja. Bil je eden od glavnih likovnih kronistov svojega časa, kritično razgaljanje človeške nespameti in nehumanosti družbe je pojmoval za svoje umetniško poslanstvo. Med drugim je ilustriral Levstikovega Martina Krpana ter ilustriral in opremil več del Ivana Cankarja.

Smrekar se je rodil leta 1883 v Ljubljani. Risarski talent je kazal že v višjih razredih gimnazije. Študiral je pravo v Innsbrucku in na Dunaju. V avstrijski prestolnici je obiskoval tudi tečaj risanja na umetnoobrtni šoli, leta 1903 je bil med soustanovitelji umetniškega društva Vesna.

Leta 1904 se je na Dunaju seznanil z Ivanom Cankarjem in se z njim dve leti pozneje tesneje povezal. Med drugim je ilustriral in opremil njegova dela Gospa Judit, Hlapec Jernej in njegova pravica ter Krpanova kobila. Prijatelja sta ostala do Cankarjeve smrti.

Leta 1905 je v Münchnu študiral slikarstvo na različnih zasebnih šolah. V letih 1905 in 1906 je precej risal za časopis Osa. Med letoma 1907 in 1911 je večkrat obiskal Dunaj in München. Od leta 1911 je živel v Ljubljani, kjer je med obema vojnama nekaj časa vodil zasebno slikarsko šolo.

Njegovo likovno ustvarjanje je temeljilo na izvrstno obvladani secesijski risbi, ilustrativno pojmovani pripovednosti in družbeni angažiranosti. Najizrazitejši je bil kot satirik, karikaturist in ilustrator. Uvršča se med začetnike slovenske grafike. V duhu vesnanskega programa se je posvečal motivom in likom iz ljudskega slovstva in mitologije, ki so izrazito prepojeni s fantastiko.

S karikaturami je sodeloval še v humorističnih in satiričnih časopisih Jež in Kurent in v publikaciji Kurentov album 1918, s koledarskimi risbami pri Literarni pratiki za 1914.

Med drugim je ilustriral še Ptičke brez gnezda Frana Milčinskega in Satire Gustava Strniše. Risal je častne diplome, priložnostne razglednice, reklame in plakate. Njegove karte za tarok, ki so izšle v Ljubljani, so se močno udomačile, dokler jih ni leta 1916 policija zaradi panslavističnih tendenc zaplenila in prepovedala.

Z delom Hinko Smrekar - črnovojnik velja za predhodnika slovenskega stripa. Duhovito je karikiral javne osebnosti in umetnike, groteskno razkrival človeške nravi, družbene razmere in malomeščansko mentaliteto, razgaljal razčlovečenost kapitalizma in med drugo svetovno vojno obtoževal okupatorsko nasilje. Kot somišljenik OF je bil med drugo svetovno vojno ustreljen v Gramozni jami.

Od leta 1993 se po njem imenuje nagrada za ilustratorske dosežke.

nazaj na vrh