Mednarodno primerljiv umetniški trg do leta 2025 Izpostavljeno

Vrh krize / Sašo Vrabič Vrh krize / Sašo Vrabič

V Galeriji in dražbeni hiši SLOART želijo vzpostaviti slovenski umetniški trg, ki bo temeljil na transparentnosti, etičnosti, poštenosti in strokovnosti. Z razstavo Galerija Y: Nove pozicije se v petek, 27. septembra, ob 19. uri na Trubarjevi cesti 79 odpirajo novi galerijski in razstavni prostori.

 

Slovenski umetniški trg po krizi doživlja preporod in veliko rast. Globalni umetniški trg je v zadnjem letu zrasel za 6 % – na 59 milijard EUR, največji umetniški trgi pa so v ZDA, Veliki Britaniji in na Kitajskem. Za slovenski umetniški trg podatkov o skupni prodaji ni, vendar se prodaja v zadnjih letih povečuje. Raste predvsem prodaja sodobnih likovnih umetnikov in nekateri izmed njih že dosegajo primerljive cene z uveljavljenimi starejšimi avtorji.  

Štiri prepoznavne sodobne slovenske umetnike – Saša Vrabiča, Arjana Pregla, Tino Dobrajc in Dušo Jesih – si boste ta teden lahko ogledali na razstavi Galerija Y: Nove pozicije. Razstava se bo odprla v petek, 27. septembra 2019, ob 19. uri v novem razstavnem prostoru na Trubarjevi cesti 79 v Ljubljani.

Direktor Galerije in dražbene hiše SLOART Damjan Kosec pravi, da želijo »do leta 2025 vzpostaviti mednarodno primerljiv umetniški trg, ki bo temeljil na transparentnosti, etičnosti, poštenosti in strokovnosti«.

Leta 2008 je namreč zaradi gospodarske krize, pa tudi zaradi številnih nepravilnosti, ki so se dogajale ob trgovanju z umetninami, slovenski umetniški trg doživel skorajšnji zlom in izgubo zaupanja.

Največje nepravilnosti, ki so se skozi desetletja zakoreninile v slovenski umetniški trg, so:

           

  • netransparentnost prodajnih cen,
  • prodaja brez računov (črni in sivi trg naj bi bila po naših ocenah in analizah velika od 60 do 80 %),
  • različne cene za istega avtorja,
  • različne cene doma in v tujini, odvisne predvsem od finančnega stanja kupca,
  • ponaredki, ponarejene listine in malomarnost sodnih cenilcev,
  • visoki davki, prispevki in dohodnina, ki lahko skupaj znašajo od 45 do 58 % vrednosti umetniškega dela.

Zaradi teh škandalov, neetičnih ravnanj, izkoriščanja naivnosti in nepoznavanja kupcev ter pomanjkanja transparentnosti so številni ljubitelji umetnosti, zbiratelji in investitorji izgubili zaupanje v slovenski umetniški trg. To še posebej velja za prve in občasne kupce, ki se zaradi slabih izkušenj več ne vrnejo. Vse to prinaša kupcem in prodajalcem umetnin strahove, negotovost in dvome, kar preprečuje, da bi trg oživel in postal konkurenčen doma in v tujini.

Žal tudi veliko podjetij zaradi neurejenosti umetniškega trga ne vlaga več v umetnost. Hkrati v Sloveniji opažamo trend želje po prodaji podjetniških umetniških zbirk, ki so nastajale dolga desetletja. Razmeroma majhne vrednosti umetniških zbirk, ki redko presegajo milijon evrov, in negativna medijska pozornost sta še razloga, da za zdaj še ni prišlo do večjih razprodaj podjetniških umetniških zbirk.

Galerija SLOART zato želi, da se v Sloveniji vzpostavi urejen umetniški trg in da se hkrati povrne zaupanje s strani kupcev, zbirateljev in investitorjev. V ta namen so v galeriji uvedli transparenten in etičen način poslovanja. Vse umetnine prodajajo z izdanimi računi, vse cene umetnin so objavljene javno in za vsako umetniško delo izdajo certifikat ter 10-letno ali doživljensko garancijo na avtentičnost.

Zaradi takšnega pristopa, pa tudi zaradi digitalne preobrazbe in vključevanja stroke, v zadnjem letu opažajo rast prodaje, hkrati pa se povečuje, kar je še posebej razveseljujoče, prodaja sodobnih umetnikov. Njihov cilj je, da je razmerje med prodajo sodobnih in starejših avtorjev v petih letih enakovredno, torej ena proti ena. Danes je to razmerje 1 : 6 v korist starejših avtorjev.

Galerija SLOART se je za povečanje prodaje sodobnih slovenskih umetnikov usmerila predvsem na nove in mlade ljubitelje umetnosti, pri čemer jim nudijo svetovanje, izobraževanje, dostavo in ogled na domu ter izposojo umetnin. Damjan Kosec izpostavlja, da zahtevnejšim kupcem, ki so dolgoročni zbiratelji in svoje zbirke gradijo s strastjo, radovednostjo in strokovnim znanjem, ponujajo številne ekskluzivne privilegije in ugodnosti v klubu zbirateljev.

Umetnine so tudi ena izmed redkih dolgoročnih naložb, ki imajo uporabno vrednost in jo lahko imate pri sebi doma ali v pisarni in jo postavite vsem na ogled, prav tako pa lahko predstavljajo dolgoročno naložbo in dediščino, ki jo lahko zapustite otrokom ali vnukom.

V podjetju razvijajo tudi projekt ARTINDEX, ki bo vzpostavil večjo transparentnost, primerjavo in vpogled nad realnimi preteklimi prodajnimi cenami umetnika, številom prodaj njegovih del in napovedjo gibanja cen. Njihov cilj je z uporabo umetne inteligence in neodvisno strokovno komisijo vzpostaviti lestvico najpomembnejših, najvplivnejših slovenskih likovnih umetnikov.

Drugo pomembno področje pri vzpostavitvi umetniškega trga je izobraževanje. To bi moralo potekati na vseh ravneh od šolstva do javnih institucij in galerij. Damjan Kosec ocenjuje, da je trenutno stopnja izobrazbe glede slovenske umetnosti in njene zgodovine žal zelo nizka: »Kultura daje narodu identiteto. Pri nas se premalo zavedamo, da ravno kultura daje dodatno vsebino in doživetje domačim in tujim obiskovalcem. V Galeriji SLOART smo zato vzpostavili trajno izobraževanje strank, sodelujemo s kuratorkami dr. Petjo Grafenauer, dr. Nadjo Gnamuš in dr. Natašo Smolič. Razvili smo napovednik razstav, pri čemer smo se povezali z javnimi galerijami in vabimo stranke in ljubitelje umetnosti na ogled razstav.«

Slovenskemu umetniškemu trgu manjkata tudi mednarodno povezovanje in večja povezanost z lokalnim okoljem. V Sloveniji imamo veliko umetnikov, ki že leta uspešno delujejo v tujini. Naša vizija je, da najprej vzpostavimo celotno delujoč umetniški trg, nato pa želimo izbrane slovenske umetnike predstaviti tudi na mednarodnem trgu; na umetniških sejmih, s sodelovanji z drugimi tujimi galerijami in muzeji, projekti …

Ena od poti do tega cilja je vzpostavitev Galerije Y, to je specializirana galerija za sodobno slovensko likovno umetnost, in bo zajela deset izbranih umetnikov mlajše in srednje generacije. V naslednjih letih se bodo usmerili predvsem na tuje trge.

Galerija Y je bila ustanovljena pred štirimi leti in do leta 2024 se ji bo vsako leto pridružil en nov umetnik. Danes v njej delujejo Sašo Vrabič, Arjan Pregl, Tina Dobrajc in Duša Jesih. Vsi so dobitniki več nagrad in priznanj, njihova dela so bila razstavljena na številnih razstavah v Sloveniji in po svetu, zajeta so tudi v številne domače in tuje umetniške zbirke. Akademskega slikarja Saša Vrabiča veseli, da je med njegovimi zbiratelji vedno več mladih kupcev. Pravi: »Galeriji Y zaupam, ker z majhnimi, a vztrajnimi koraki gradi zaupanje v sodobno likovno umetnost in stremi k transparentni ureditvi trga pri nas. Najbolj zanimivo in uspešno se mi zdi, da nagovarja širši krog ljudi, ki jim likovna umetnost pomeni dodano vrednost.«

Ti štirje umetniki se bodo v petek, 27. septembra, ob 19. uri tudi predstavili na otvoritvi novih razstavnih prostorov na Trubarjevi cesti 79 z razstavo Galerija Y: Nove pozicije. Razstava bo odprta do 18. oktobra 2019.

nazaj na vrh