Mateja Rose: Sodelovanje generacij na različnih področjih bo obrodilo sadove Izpostavljeno

Mateja Rose Mateja Rose

Mateja Rose, univerzitetna diplomirana pravnica, ljubiteljica plesa in nogometa, ki se je svoj čas preizkusila tudi v novinarskih vodah, meni, da vsak glas šteje, zato se je treba odzvati in na volitvah oddati svoj glas, če ne zaradi nas, pa zaradi naših otrok. To je njena zgodba.

Mateja Rose (36 let) je otroška leta preživela v Mariboru. S starši, mamo Zdenko in očetom Davorinom ter bratom Lucijanom, so živeli v Tomšičevem drevoredu v središču Maribora v neposredni bližini mestnega parka. Tako je imela osnovno in srednjo šolo pa tudi fakulteto dobesedno pred nosom, toda kljub vsej bližini je velikokrat zamujala v šolo, na plesne vaje in sestanke. To svojo slabost bi rada popravila in se zelo trudi biti točna, saj ve, da se s točnostjo izkazuje spoštovanje do človeka, s katerim si dogovorjen. Ker Matejini starši prihajajo iz Jakobskega Dola, je bil ta kraj njen drugi dom. Rada se spominja, kako so se vsak petek takoj po službi in šoli odpravili na vikend blizu očetove rojstne domačije in se nato v nedeljo pozno zvečer vračali v Maribor. Tako je tudi vse počitnice preživela v družbi sestrične, strica, tete, babice ... in pomagala pri vseh opravilih, ki jih majhna kmetija prinaša: priprava ozimnice, spravilo sena, pripravljanje drv, trganje grozdja in podobno. Vendar pa Mateja Rose ni bila vedno navdušena nad selitvijo ob koncih tedna, saj so se vse njene prijateljice in sošolke tudi tedaj dobivale, skupaj hodile na te in one dejavnosti, bile na praznovanjih, Mateje pa ni bilo zraven. Pogosto je protestirala in hotela ostati v Mariboru, a šele ko je bila dovolj samostojna in »odrasla«, so ji starši tu pa tam to tudi dovolili. Na tak način se je hitro naučila odgovornosti in samostojnosti, znala je poskrbeti sama zase, za kar je staršem danes zelo hvaležna.

Novinarske izkušnje

Osnovno šolo je obiskovala v Mariboru, že od nekdaj pa so jo zanimali mediji; nemara zato, ker je bila njena mama zaposlena v časopisni hiši Večer in je zelo rada prihajala k njej v službo na obisk. Že v osnovni šoli se je tako Mateja preizkusila kot novinarka; prav njena šola je bila ena prvih osnovnih šol v Sloveniji, ki so imele šolsko televizijo. Pripravljali so šolska poročila, reportaže in pogovorne oddaje. Doživeli so utrip prave televizije na takratni lokalni TV-postaji in bili velikokrat gostje na lokalnih radijskih postajah. Po končani osnovni šoli in Prvi gimnaziji v Mariboru se je Mateja Rose vpisala na Pravno fakulteto Univerze v Mariboru, smer kazensko pravo. Diplomirala je 17. decembra 2007 pri predmetu finančno pravo in javne finance pod mentorstvom dr. Bojana Škofa z naslovom Davčna morala. Poleg študija prava se je dodatno izobraževala in nabirala izkušnje v zavodu PIP (pravo, informacije, pomoč), kjer je obiskovala predmet pravna klinika in ga tudi uspešno končala. V času študija se je pridružila takratni ekipi Žurnala, s katero je vsak teden oblikovala in sestavljala mariborske strani. Ker si je želela novih izzivov in spoznanj, se je Mateja prijavila na avdicijo za moderatorko najprej na Radiu Fantasy, nato še na Radiu Plus, nazadnje pa je bila članica ekipe Radia City.

Ples in nogomet

Sicer pa je Mateja Rose Rojko večino svojega prostega časa v času šolanja namenila obšolskim dejavnostim, sodelovala v dramski skupini, bila članica šolskega parlamenta in se seveda ves čas ukvarjala s plesom. »Ja, zelo rada plešem, še danes,« z nasmehom pripoveduje Mateja, ki so ji zelo všeč standardni in latinskoameriški plesi, nekaj let pa je z ekipo pridno trenirala tudi show dance. Danes, kolikor ji čas seveda dopušča, pleše bolj za rekreacijo in dušo: zumbo, plesno aerobiko in podobno. Njena druga velika strast je nogomet; rada se pošali in reče, da ji je bil položen v zibelko, ker je njen oče več kot 40 let uspešno vodil in treniral nogometni klub v Jakobskem Dolu. Ker je bilo v klubu vedno kaj postoriti, jo je jemal s sabo in seveda mu je z veseljem pomagala. Poleg spremljanja lokalnih tekem sta skupaj navijala na skoraj vseh domačih tekmah NK Maribor, bila na tekmah NK Maribor v ligi prvakov in se tu in tam, če je bil čas, odpeljala tudi na kak stadion zunaj Maribora. To Mateja sedaj počne z možem Boštjanom, ki ga je spoznala kje drugje kot na nogometnem igrišču, in otrokoma, enajstletnim Juretom in osemletno Zalo. Oba tudi pridno trenirata nogomet, zato je nogomet družinska okupacija.

Travnata zelenica

V zadnjem času zakonca Rose veliko prostega časa namenita vodenju Športnega društva Jakobski Dol, organiziranju in izvajanju nogometne vadbe in tekem predvsem za osnovnošolske otroke, ki pri tem razvijajo motorične in gibalne spretnosti, krepijo športnega duha, samopodobo in samozavest. »V času računalniških iger, mobilnih telefonov in nasploh virtualnega sveta je vsaka ura, ki jo otrok preživi na travnati zelenici, zame velik uspeh,« pravi Mateja Rose, ki je prepričana, da je treba krepiti zavest o športu kot dejavnosti, ki bogati kakovost posameznikovega življenja, zaradi svojih učinkov pa pomembno vpliva na družbo. Šport ima izjemne možnosti združevanja ljudi, saj doseže vsakogar ne glede na starost ali socialno pripadnost.

Poslanstvo: mama

Biti mama je najlepše poslanstvo na svetu, nauči nas brezpogojne ljubezni, otroci pa so naše največje bogastvo, meni Mateja Rose, mama 11-letnega Jureta in 8-letne Zale, ki sta krasna otroka in se razvijata v čudoviti osebnosti, vsak s svojim popolnoma drugačnim karakterjem. »Družina je zame najpomembnejša stvar na svetu in verjamem, da če se mama počuti dobro, potem se tudi drugi družinski člani – mož in otroci − počutijo dobro,« pravi Mateja Rose. Iskreno je hvaležna svojim in moževim staršem, da jim po svojih močeh pomagajo, saj je zaradi današnjega tempa življenja včasih res težko uskladiti čas za družino vse njihove obveznosti.

Prva zaposlitev

Matejina prva zaposlitev je bila v pravni službi Časopisne hiše Večer, kjer je pokrivala zelo širok spekter pravnih del in nalog. Nato se je leta 2012 zaposlila na Pošti Slovenije in ta čas dela v Službi poslovnega sekretariata kot strokovna sodelavka za pravne zadeve, po pooblastilu pa je tudi namestnica direktorice omenjene službe. »Če sem iskrena, potem ne bo nič narobe, če rečem, da je služba moj drugi dom oz. sodelavci moja druga družina,« pravi Mateja Rose. Delo v tajništvu je zelo dinamično in raznoliko, dan ni enak dnevu in vsak dan prinese nove izzive. Rada prihaja v službo in se s sodelavci odlično razume. Po naravi je optimistka in človek akcije, ki težave sprejema kot izziv. Rada ima ljudi, je komunikativna in se veliko smeje. »Verjamem, da se s pravim trudom, dobro voljo in iskreno željo lahko vse doseže oz. reši, moje vodilo pa je pozitivno razmišljanje, ker verjamem, da naše misli uravnavajo naša dejanja,« pravi Mateja Rose. Rada ima timsko delo, ni individualistka. Zanjo so zelo pomembni ljudje okoli nje in njihov odnos do dela. Skupno delo človeka krepi in prepričana je, da prinaša boljše rezultate, sploh če vrednote ekipe presegajo interese posameznika. »Od tod izvira tudi slogan moje volilne kampanje: V sodelovanju je moč! V to res iskreno verjamem,« dodaja Mateja.

Lokalne volitve

Letošnja jesen bo po prepričanju Mateje Rose zelo zanimiva, saj so pred vrati lokalne volitve. Če si priznamo ali ne, bodo vplivale na dogajanje in življenje v občinah. Občanke in občani, vsi imamo enako odgovornost in enako možnost oditi na volitve in oddati svoj glas, saj lahko le tako odločamo o svoji prihodnosti oz. prihodnosti občine, je prepričana. »Nič ne pomaga, če tarnamo nad neučinkovitim delovanjem občine, sami pa ne opravimo svoje državljanske dolžnosti. Vsak glas šteje, zato se je treba odzvati in na volitvah oddati svoj glas, če že ne zaradi nas samih, pa zaradi naših otrok,« vabi na lokalne volitev Mateja, ki meni, da je po petih mandatih županovanja enega in istega župana  v občini Pesnica in glede na splošno klimo v občini čas za spremembe. Občina Pesnica potrebuje svež veter, mlado energijo in nov zagon: »Za mano stoji odlična ekipa in verjamem, da nam bo uspelo povezovati in vzpostaviti sodelovanje različnih generacij na različnih področjih ter tako pripeljati občino tja, kamor si zasluži oz. kot si jo zaslužijo občanke in občani predvsem z vidika kakovosti življenja v njej. V ljudeh je treba prebuditi zavest, da nam je skupno: DELATI SKUPAJ ZA DOBRO VSEH NAS!« sklene svoje razmišljanje Mateja Rose.

nazaj na vrh