Ljubljana festival predstavlja Kneginjo čardaša

  • Napisal  L. K.
Opereta Kneginja čardaša Opereta Kneginja čardaša Foto: Opera in balet Ljubljana

Ljubljanski operni ansambel in zagrebško Gledališče Komedija bosta nocoj združeno uprizorila opereto Kneginja Čardaša Emmericha Kalmana. Zgodbo o prepovedani ljubezni, s katero je madžarski skladatelj ustvaril eno največkrat izvajanih del te oblike, bodo prikazali na ljubljanskem opernem odru v okviru letošnjega Ljubljana festivala.

Libreto operete se osredotoča na ljubezen slavne kabaretne pevke Silvije in mladega Edvina plemiške krvi, ki sta mu starša namenila grofico Stasi, a se ji kljub nasprotovanju družine ne želita odreči. Prepovedana ljubezen, začinjena s strastnimi toni čardaša ter številnimi arijami in dueti, ima vse več podpornikov in na koncu zmaga ter preseže omejujoče razlike v družbenem statusu. Drugi par pa predstavljata duhovit uživač Boni in ljubka Stasi, ki v opereto vneseta zanjo značilno komično noto, .

Na Madžarskem rojeni Kalman (1882-1953), ki se je komponiranju posvetil po preselitvi na Dunaj, je v svojih operetah znal združiti dunajski pridih z elementi madžarske folklore. Z opereto Kneginja čardaša - prvič so jo izvedli leta 1915 na Dunaju, premieri pa je sledilo kar 500 ponovitev -, se je zapisal med vodilne skladatelje te oblike, njene melodije pa so se prikupile občinstvu po svetu ne samo na odrskih deskah, ampak tudi v filmih.

Nocoj bodo zazvenele pod vodstvom dirigenta Veseljka Barešića in v režiji Ivana Lea Lema iz Hrvaške v združenih močeh ljubljanskega opernega ansambla in zagrebškega Gledališča Komedija ter koprodukciji z Ljubljana festivalom. Koreograf je bil Leo Mujić, scenografka Vesna Režić, kostumograf pa Marko Marosiuk.

Kot je za festivalsko knjižico povedal režiser operete, se je, tako kot avtorja libreta Leo Stein in Bela Jenbach, trudil pokazati absurdnost in nepravičnost razrednih razlik. Kljub nesprejemljivi ljubezni namreč ta po nizu zapletov na koncu zmaga. "Sporočilo je, seveda, da nihče in nič ne more zaustaviti prave ljubezni in da je usoda vselej na strani ljubezni. V tej dobi narcizma je vprašanje, koliko smo pripravljeni žrtvovati za ljubezen ter kako plemeniti in načelni smo v ljubezni," je povedal Ivan Leo Lemo.

Ker se v Evropi tudi danes na nekatere ljudi in narode gleda z veliko predsodki, kot na drugorazredne državljane, v njegovi postavitvi operete tudi kritično komentirajo snobizem in elitizem. Sicer pa režiser, ki ima za seboj več kot 70 predstav, skozi večino svojih postavitev vleče tri motive oziroma teme: prežemanje t.i. Zahoda s t.i. Vzhodom, intimni in družbeni boj med snovnim in duhovnim načelom ter "sodobna patriarhalna bolezen, katere simptomi še naprej onesrečujejo mnogo ljudi, predvsem ženske".

Zadnjim želi Ivan Leo Lemo dati glas, pokazati njihovo materinsko požrtvovalnost in empatično vlogo. "Ženske so varuhinje starodavnih znanj. Ženske bolje slišijo intuicijo. Čustveno so manj zavrte od moških, teatralne so. Ženska lepota in lepota ženskega načela je simbol umetnosti same," je prepričan režiser.

Po nocojšnji premieri ob 20. uri je Kneginja Čardaša na ljubljanskem opernem odru napovedana še 12., 13. in 14. julija.

nazaj na vrh