Izšla monografija z vpogledom v fotografski arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije

  • Napisal  B.S.
Predstavitev monografije Predstavitev monografije Foto: Matic Štojs

Muzej novejše zgodovine Slovenije v svojem fotografskem arhivu hrani več kot dva milijona fotografij. Po besedah direktorice muzeja Kaje Širok je nacionalni unikum, zato se jim je zdelo pomembno, da ga predstavijo javnosti. Vpogled vanj ponuja monografija Fototeka - fotografska zapuščina XX. stoletja, ki so jo v muzeju predstavili danes.

Kot je na predstavitvi povedala Kaja Širok, ki je tudi sourednica monografije, je fototeka nekaj izjemnega, osebnega. Isti dogodek nam približa z več točk. Tako se tkejo različni pogledi in zgodbe o polpretekli zgodovini.

Pomen fotografije se je po njenih besedah v zadnjih desetletjih korenito spremenil. Fotografija je prevzela vlogo, ki presega prvotno zastavljeni cilj zamrznitve podob. Danes fotografije razumemo kot zgodovinsko gradivo, stik med nekdanjim in sedanjim razumevanjem časa ter kot neprecenljiv vir proučevanja, je zapisala v uvodniku monografije.

Fotografski arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije po njenih besedah s podobami sega v čas pred prvo svetovno vojno pa do konca 90. let minulega stoletja, z nekaterimi fotografijami sega tudi v zadnje desetletje. Zbirka se vsako leto povečuje, vse več pa je tudi uporabnikov, ki jih njihova zbirka zanima, poroča Sta.

Sourednik monografije Ivo Vraničar je izpostavil, da ni toliko pomembno, kam tovrstno gradivo pride, k njim ali v katero drugo institucijo, pomembno je le, da se ohrani. Dodal je, da bodo tisti, ki se zavedajo pomena svojega dela, tudi poskrbeli, da njihovo gradivo pride v ustrezno ustanovo, ki bo poskrbela, da se ohrani, pa tudi za njegovo popularizacijo. Povzel je tudi zgodovino fotografske zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije, katere začetki segajo v začetek 50. let minulega stoletja.

V knjigi je po besedah sourednice monografije Andreje Zupanec Bajželj na 400 straneh objavljenih približno 430 fotografij iz 32 fotografskih zbirk in fondov, ki jih hranijo v fototeki Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Monografija je dvodelna. V prvem delu, ki je urejen kronološko, zgodbo pripovedujejo fotografije. Opremljene so le s kratkimi besedili, ki bralca popeljejo v dogajanje. Drugi del pa prinaša predstavitev 32 zbirk in fondov.

Izbor fotografij so naredili skrbniki posameznih zbirk. Zbirke, v katerih je do 10.000 fotografij, so v monografiji predstavljene s po štirimi fotografijami, tiste z nad 10.000 fotografijami s po osmimi, večje zbirke pa s po 15 do 20 fotografijami, je še povedala Andreja Zupanec Bajželj.

Med pomembnejšimi zbirkami, ki jih hranijo v fotografskem arhivu in so predstavljene v zborniku, je med drugim izpostavila zbirko fotografij prve svetovne vojne, zbirko časopisa Slovenec, nemško-italijansko zbirko, zbirko Foto Slovenija, zbirko Exportprojekt in zbirko časopisne hiše Delo. V monografiji pa so med drugim predstavljeni tudi fondi Edija Šelhausa, Vladimirja Simončiča - Vlastje, Naceta Bizilja, Janeza Bogataja in Toneta Stojka.

B.S.

nazaj na vrh