Elena Zavadlav Ušaj: Pustite za seboj boljši svet

Elena Zavadlav Ušaj z družino. Elena Zavadlav Ušaj z družino. osebni arhiv EZU

Elena Zavadlav Ušaj pravi, da je življenje v Sloveniji samo navidezno dobro, zato naša država najbolj od vsega potrebuje stabilno in strokovno vlado, ki ji bodo državljani in državljanke zaupali in ki bo imela jasen program in vizijo, kam želi pripeljati Slovenijo v štirih letih. To je njena zgodba.

Mag. Elena Zavadlav Ušaj je zaposlena na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve na področju registrov. Z veseljem dela s podjetniki in z gospodarstveniki, ker ima tako stik tudi z gospodarstvom in zato drugačen pogled na javni sektor, kot bi ga imela sicer. Rada se vključuje v razvojne skupine pri projektih, saj tako naredi nekaj več. Delovni dan Zavadlav Ušajeve je sicer sestavljen iz dopoldanskega dela, ko je v službi, in popoldanskega dela, ki ga preživi z družino. Ob popoldnevih je vsak dan v vlogi »taksistke«, saj vozi otroka k različnim dejavnostim, in v vlogi »učiteljice«, pravi Zavadlav Ušajeva, ki poleg vsega strokovno sodeluje tudi v različnih odborih in komisijah ter svetih javnih zavodov. Je članica v svetu območne izpostave Javnega sklada kulturnih dejavnosti v Novi Gorici in Kulturnem domu Nova Gorica, pa tudi v svetu zavoda Glasbene šole Nova Gorica, do nedavnega tudi v svetu zavoda Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica ter članica odbora za kulturo, šolstvo in šport v Mestni občini Nova Gorica.

Vzgoja za kulturo

Kultura v Sloveniji je zelo razvita na vseh področjih, njen razvoj pa velikokrat sloni na zanesenjaštvu nekaterih posameznikov, pravi Elena Zavadlav Ušaj, ki tudi meni, da bi se na področju kulture lahko naredilo veliko več, če bi se sredstva pravilno razporedila. Če bi se vpeljal drugačen sistem kadrovske politike, bi bilo dela dovolj za vse. Ker pa tega žal ni, so nekateri zasuti z delom in z visokimi honorarji, drugi pa komaj životarijo ter le sem in tja dobijo kak manjši projekt. Na tak način so se ustvarili zelo močni lobiji tudi na področju kulture, pravi Zavadlav Ušajeva, ki je prepričana, da je treba spremeniti zakonodajo, če želimo korenite spremembe in boljši jutri na tem področju. »Podpiram razvoj kulture, ki je temelj vsakega naroda, spoštovanje do nje pa je treba privzgojiti mladim že v otroštvu,« pravi naša sogovornica, ki svoje otroke že od malega skupaj z možem vozi v gledališče in na različne koncerte. Kot družina obiskujejo tudi muzeje, kjer spoznavajo kulturno dediščino. Hčerka je učenka glasbene šole v Novi Gorici. Sicer pa je Zavadlav Ušajeva prepričana, da se v Sloveniji kulturna dediščina in druge kulturne prireditve premalo povezujejo s turistično ponudbo.

Boljši svet

Zavadlav Ušajevi ob vseh obveznostih ostane zelo malo prostega časa, zato redke proste urice porabi za družinske aktivnosti, druženje s prijatelji, pozimi za smučanje, poleti pa za plavanje. Veliko lepih trenutkov preživi tudi v družbi skavtov. Je namreč podnačelnica Združenja bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov Slovenije, v okviru katerega ima različne aktivnosti skozi vse leto in tudi vodstvene obveznosti. Iz skavtov pa izhaja tudi njeno življenjsko vodilo, misel ustanovitelja skavtskega gibanja Roberta Baden Powlla, ki se glasi: »Poskusite zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kot ste ga prejeli.«

Otroške dogodivščine

Sicer pa je naša sogovornica, ki ji je mladost ostala v zelo lepem spominu, odraščala v štiričlanski družini v Solkanu in v družbi številnih prijateljic. Z nekaterimi je hodila k tabornikom, z drugimi na rokomet pa na folkloro, k pevskemu zboru in še kaj. Poletja je mala Elena skupaj s straši preživljala na daljših počitnicah ob morju, s taborniki pa hodila na poletne tabore ob rekah. Vsako zimo je hodila skupaj z drugimi otroki smučat na Vogel. To so bila posebna doživetja, saj so ves teden spali v koči v Bohinju in se neizmerno zabavali. »Skupaj z bratom sva staršem velikokrat kakšno ušpičila, tako kot vsi otroci,« se smeje Zavadlav Ušajeva in pripoveduje, kako je kot otrok skupaj z bratom in drugimi otroki nekega zimskega dne skočila čez zid v park današnje Vile Bartolomei, kjer ima danes prostore Goriški muzej. Tam je bil vodnjak, v katerem se je zaradi mraza naredil led in otroci so se začeli drsati. A led je bil tanek in se je pod njenim bratom vdrl. Še dobro, da je bil brat samo do kože premočen in se ni zgodilo kaj hujšega! Zavadlav Ušajeva je vedno rada preživljala prosti čas v naravi: z bratom sta rada hodila v gozd in delala hiške iz vejevja. To sta počela v Ponikvah na Krasu, kjer so skupaj s starši in z njenim pokojnim dedkom preživljali skoraj vsak konec tedna. Na domačijo na Kras se vrača tudi sedaj z možem in otrokoma, saj so vsi veliki ljubitelji narave. Naša sogovornica izhaja iz zelo delavne družine, saj je njen oče poleg službe opravljal še popoldansko obrt, da so kot družina več ustvarili in lahko šli na daljše počitnice. Starši sta ji dali veliko ljubezni in privzgojili čut do družine in njenih članov. Veseli jo, da ima to bogastvo še danes, saj se z bratom in s starši pogosto srečujejo in so si v oporo. Poleg njih pa je njeno otroštvo zaznamovala tudi ljubezen dveh dedkov in babice.

Družinske vrednote

Po osnovni šoli se je Zavadlav Ušajeva izobraževala na Upravni šoli v Novi Gorici, se nato zaposlila v takratni Službi družbenega knjigovodstva in študij nadaljevala ob delu: najprej na Visoki upravni šoli v Ljubljani, kasneje pa se je vpisala na podiplomski specialistični študij in opravila magisterij znanosti na Fakulteti za upravo v Ljubljani. Družino sta si z možem prav zaradi njenega študija zasnovala nekoliko kasneje, čeprav sta se poročila že leta 1998. Leta 2006 se jima je rodila hčerka, leta 2009 pa še sin. »Vesela sva, da ju imava, saj naju bogatita in učita novih spoznanj v življenju. Otroci so resnično ogledalo svojih staršev, ampak tega se premalo zavedamo, saj bi na tak način pri sebi lahko marsikaj izboljšali. Učiva ju družinskih vrednot in veliko počnemo skupaj, si pomagamo in se podpiramo na življenjski poti,« pravi Zavadlav Ušajeva, ki je prepričana, da je bistveno imeti varen dom, kamor se lahko kadarkoli zatečeš ter dobiš pomoč in toplino, če jo potrebuješ.

Navidezna blaginja

Večina prebivalcev se komaj prebija iz meseca v mesec in le nekateri si lahko res veliko privoščijo, pravi Elena Zavadlav Ušaj, ki meni, da je življenje v Sloveniji le navidezno dobro. Zelo jo žalosti, ko v medijih posluša izjave dosedanje vlade, da je gospodarska rast višja in s tem tudi standard. Statistično gledano to res drži, v praksi je pa slika popolnoma drugačna, zatrjuje Zavadlav Ušajeva, saj se pri delu vsak dan srečuje z ljudmi, ki jo sprašujejo o možnostih za dodaten zaslužek, ker z mesečno plačo ne shajajo. Realnost je pač takšna, da povprečje zaposlenih dobiva zelo nizke osebne dohodke, ki ne pokrijejo vseh mesečnih stroškov, kaj šele da bi si privoščili kakšne priboljške. Med upokojenci so lahko srečni tisti, ki so zdravi, da lahko dodatno zaslužijo za preživetje, a so tudi pri tem prepuščeni lastni iznajdljivosti in poznavanju predpisov, pravi Elena.

Speča Trnuljčica

Slovenska javna uprava ima žal zelo slab sloves, ki pa ga niso prislužili tisti, ki v javni upravi delajo in se zanjo trudijo, pač pa tisti, ki pridejo v javno upravo le z namenom, da si ustvarijo položaj, zatrjuje naša sogovornica, ki je bila tudi sama velikokrat priča napačnemu kadrovanju, pri katerem strokovnost ni imela nič opraviti. Tako se je marsikateri motiviran uradnik prelevil v nezainteresiranega zaposlenega. »Ko bomo v javni upravi pa tudi v gospodarstvu dopustili, da pridejo strokovnjaki na prava mesta, bo tudi javna uprava doživela razcvet. Do takrat pa bo le speča Trnuljčica, obdana s trnjem,« pravi Zavadlav Ušajeva, ki meni, da marsikatera dobra ideja v javni upravi ne pade na plodna tla, ker nima prave podpore in ni prišla iz pravih ust, čeprav bi imela za državljane pozitivne učinke. Tudi plačni sistem v javni upravi in način zaposlovanja uradnikov na najvišjih položajih v njej bo treba v celoti spremeniti in pretehtati smiselnost obstoja nekaterih organov, agencij, skladov, da se prepeči podvajanje nalog določenih organov.

Stabilna vlada

Če bi celostno pristopili k reševanju težav v javnem sektorju in v celotni državi nasploh, bi jih lahko odpravili tudi brez stavk, meni Elena Zavadlav Ušaj. Parcialno reševanje težav ne vodi k pozitivnim rezultatom, zato postanejo stavke neizogibne. Ni mogoče dopustiti, da vlada govori o gospodarski rasti, hkrati pa ne vrne denarja, ki ga je javnim uslužbencem vzela prav zaradi solidarnosti z gospodarstvom, ko je bilo to v krizi. Da bi se izognili stavka, Zavadlav Ušajeva pravi, da bi se moral vzpostaviti vzdržen sistem, še preden privede do takega stanja v javnem sektorju, kot smo mu danes priče in kakršnega nam je dosedanja vlada zapustila. Sistem javne uprave in njenih uslužbencev je zelo kompleksen, zato je zelo težko vrniti nekaj, kar je bilo vzeto, razlaga in dodaja, da je to v gospodarstvu popolnoma drugače, saj se izplačila dohodkov lahko neprestano prilagajajo glede na poslovanje. Sicer pa pravi, da Slovenija najbolj potrebuje stabilno in strokovno vlado. Za sestavo učinkovite vlade bodo potrebni pravi strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami v posameznih resorjih in ne »instantni« kader.

nazaj na vrh