Dragu Jančarju četrti kresnik za roman In ljubezen tudi

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Drago Jančar Drago Jančar Matic Štojs Lomovšek/Demokracija

Drago Jančar je za svoj enajsti roman In ljubezen tudi na Rožniku prejel nagrado kresnik, ki jo časopisna hiša Delo podeljuje za najboljši slovenski roman minulega leta. Kot je ob prejemu nagrade ponovil lavreat, je roman, ki prepleta zgodbe ljudi, ki jih je zaznamovala in zlomila druga svetovna vojna, čakal, da ga napiše.

Enajsti Jančarjev roman In ljubezen tudi (Beletrina) prepleta zgodbe treh ljudi, ki jih je ključno zaznamovala in zlomila druga svetovna vojna. Misel, ki dobro povzema bistvo romana, je, da vojna premaga vse, tudi ljubezen in poezijo. Večkratni kresnikov nominiranec Jančar je nagrado časopisne hiše Delo pred današnjim večerom prejel že trikrat, nazadnje leta 2011 za roman To noč sem jo videl.

Jančar je na Rožnik prišel v zadnjem hipu, ob prejemu nagrade pa je dejal, da je v romanu obravnaval ključno obdobje slovenske zgodovine in hkrati svoje osebno izkustvo: "Je pa vsako pisanje romana težka avantura, tunel, v katerega se človek spusti in mora iz njega priplavati na svetlo."

Ker Jančarja ni bilo tekom pogovorov z letošnjimi finalisti, so zbrani prisluhnili njegovim mislim iz pogovora za Delo. "Pisal sem o zlu, ki je prišlo nad mesto, deželo in nad njene ljudi. Z vsakim stavkom mi je bilo jasno, da pišem o vprašanju, kako preživeti v takem času. Še več. Kako lahko v času sovraštva obstane najmočnejše čustvo - ljubezen. Zakaj močna kakor smrt je ljubezen, trda kakor podzemlje njena gorečnost, njeni žari so žari ognja," je dejal.

O letošnjem nagrajencu, ki je prejel ček za 5000 evrov, je odločala žirija, ki jo je vodil Tone Smolej, v njej pa so bili še Tina Vrščaj, Tina Kozin in Alen Albin Širca.

Smolej je prebral utemeljitev nagrade, v kateri so člani zapisali, da je Jančar, edini dobitnik štirih kresnikov v zgodovini nagrade, po romanu To noč sem jo videl znova osupnil z močno doživeto pripovedjo In ljubezen tudi: "Tudi tokrat se je velikopotezno poglobil v čas druge svetovne vojne, da za bralce izpiše prepričljiv vojni in ljubezenski vrtinec."

Pisatelj se je v nagrajenemu romanu lotil upodabljanja tistega, kar je najteže ubesediti - kako se človek, ki je občutljivo, a ne nujno tudi etično bitje, znajde ali ne znajde v skrajnih zgodovinskih okoliščinah. "Tu knjiga v največji meri obuja našo empatijo, tako da bralec sam postane mučenec v gestapovskih zaporih, partizan v pohorskih gozdovih, osumljen izdaje, ali interniranka v koncentracijskem taborišču. In ljubezen tudi je nov dokaz Jančarjevega pripovednega in slogovnega mojstrstva," je poudaril Smolej.

Program je povezovala Blažka Müller Pograjc, sodobno etnološko obarvano prireditev pa je režiral Andrej Stražišar. Vključevala je starosvetnosti, ki sodijo h kresnemu večeru - kresnice so ljudem v čevlje dajale praprotno seme, na koncu pa so Jančarja popeljale prižgati kresni ogenj, ki bo pomagal soncu ohranjati moč. Kot je dejala povezovalka, je bil nocoj čas za magijo, tudi za magijo literarnega ustvarjanja.

Večer so popestrili tudi ženski pevski zbor Carmen Manet, skupina Same babe, dueta Počen škaf in Malunca ter Teo Collori & Momento Cigano.

Poleg Jančarjevega romana so se letos za nagrado potegovali še romani Sveti boj Vlada Žabota, Vse moje Amerike Štefana Kardoša, Gramoz Florjana Lipuša ter Starec in jaz Sarivala Sosiča. Lani je kresnika prejel Goran Vojnović za roman Figa.

nazaj na vrh