Slovensko združenje za požarno varstvo opozarja na neskladja

V Slovenji bi potrebovali smiselno celostno načrtovanje varstva pred požarom. Foto: Matic Štojs Lomovšek V Slovenji bi potrebovali smiselno celostno načrtovanje varstva pred požarom. Foto: Matic Štojs Lomovšek

Slovensko združenje za požarno varstvo opozarja, da je področje požarne varnosti v Sloveniji neustrezno urejeno ter da na strani pristojnih ministrstev ni ne posluha ne interesa za pripravo ustreznih zakonskih sprememb. Kot ugotavljajo, k spremembam niso spodbudili niti trije lanski veliki požari v zbirališčih odpadkov.

 

Predsednik združenja Milan Hajduković je v nedavnem javnem pismu izpostavil, da stroka že od leta 2011 ministrstvo za obrambo oz. Upravo RS za zaščito in reševanje ter Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami opozarja na neskladnosti področne zakonodaje, na neustrezen pristop k požarni varnosti s strani ministrstva ter na njihove napačne odločitve. Kot svarijo v združenju, se zaradi naštetega raven požarne varnosti v Sloveniji nevarno niža.

Po njihovem prepričanju država potrebuje večji nadzor nad izvajalci storitev s področja varstva pred požarom. Na to po navedbah Hajdukovića že ves čas opozarjajo pristojne, a na upravi za zaščito in reševanje zahteve po več nadzora zavračajo s argumentom, da bi to oviralo trg storitev, ki je po pravilih EU od leta 2011 liberaliziran.

"Slovenska zakonodaja pogosto slepo sledi zahtevam EU za zagotavljanje prostega trga, hkrati pa zanemarja interese slovenskega potrošnika. V primeru požarne varnosti že leta ugotavljamo, da država ubogljivo predpisuje sproščen trg blaga in storitev v EU, ne predpisuje pa kontrolnih sistemov za kakovost storitev, kot jih imajo posamezne države v EU," so poudarili v združenju.

Tako na primer za varnostne službe in gasilske organizacije ne veljajo enaki pogoji za izvajanje storitev požarnega varovanja. Tehnične zahteve za varnostne službe so namreč manjše, "čeprav vemo, da ima takojšnja gasilska intervencija več prednosti". V združenju se sprašujejo, "kdo zadržuje spremembo teh neustavnih in strokovno neutemeljenih predpisov".

Kot "prelomno na poti navzdol" na področju požarne varnosti označujejo leto 2013, ko je zakonodajalec ukinil požarna soglasja. Gasilci pa po navedbah Hajdukovića opozarjajo tudi na številne neustrezne požarne načrte, ki jih prejemajo s strani zavezancev.

Težave na področju nadzora so povezane tudi s prepletanjem pristojnosti dveh ministrstev oz. inšpekcijskih služb, ki se glede odgovornosti sklicujeta ena na drugo. Inšpektorat za okolje in prostor se po opozorilih Hajdukovića s požarno varnostjo praktično ne ukvarja. Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pa zagovarja stališče, da je zakonodaja ustrezna in da so požarni inšpektorji dolžni le nadzirati, če vsak udeleženec v postopku predloži predpisan dokument, ne pa tudi vsebino takega dokumenta.

V Slovenji bi po prepričanju združenja potrebovali smiselno celostno načrtovanje varstva pred požarom, osnovano na nacionalnem programu varstva pred požarom. "Kljub prizadevanjem za resolucijo o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je ta tudi za obdobje od 2016 do 2022 ostala le seznam želja brez konkretnega načrta, kako do njihove uresničitve," opozarja Hajduković.

Kot je zapisal, si strokovnjaki s področja požarne varnosti želijo temeljitega premisleka in pogovora z odgovornimi uradniki ter njihovega ukrepanja za dvig ravni požarne varnosti v državi. A kot navajajo, so uradniki gluhi za njihova opozorila.

"Če se med uradniki zaredijo birokrati, se nam zgodi to, kar se nam je zgodilo s požarnim varstvom. Trije lanski požari v zbirališčih odpadkov niso imeli prav nobenih posledic za odgovorne na upravi za zaščito in reševanje in inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Istočasno pa tudi ni prišlo do nobenih sprememb zakonodaje, ki bi izboljšala stanje," ocenjuje Hajduković.

nazaj na vrh