S poostrenim nadzorom nad alkohol in droge v prometu

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija Simbolična fotografija KOMUnews/Wikimedia Commons; CC BY-SA 2.0

Nacionalna akcija Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi v prometu, ki se bo začela v ponedeljek in jo bo v sodelovanju z nekaterimi drugimi deležniki vodila Agencija za varnost prometa, želi spodbuditi k ničelni toleranci do teh snovi v prometu. V času akcije, ki bo potekala do 11. novembra, bo nadzor policije in občinskih redarjev poostren.

Namen akcije, ki jo bo Agencija za varnost prometa (AVP) vodila in koordinirala v sodelovanju z ministrstvoma za zdravje in za izobraževanje ter policijo in nevladnimi organizacijami, je opozoriti, da alkohol, droge ali druge psihoaktivne snovi poslabšajo naše psihofizične sposobnosti za varno udeležbo v prometu, so sporočili z agencije. V času akcije bodo potekale številne aktivnosti, preventivni dogodki, delavnice in strokovne mize.

 

Vpliv alkohola podcenjujemo

Slovenci po opozorilu AVP podcenjujemo vpliv alkohola na naše sposobnosti. Dokler se ne pokažejo že vidni in vedenjski znaki močne alkoholiziranosti, denimo zanašanje, dvojni vid in zapletanje v govoru, smo prepričani, da lahko sodelujemo v prometu. A alkohol že s prvim popitim kozarcem vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja, kar zmanjša naše sposobnosti za vožnjo in ustrezno reagiranje predvsem v kritičnih trenutkih. AVP poziva voznike, da se vnaprej dogovorijo, kako bodo prišli domov z zabave, če so pili ali uporabili prepovedane psihoaktivne snovi.

Po veljavni zakonodaji se vožnja pod vplivom alkohola obravnava kot kaznivo dejanje, vendar šele, ko pride do ogrožanja. Toda takrat je po opozorilu agencije že prepozno. Kazenska ovadba voznika, ki za volan sede pod vplivom alkohola, bi po njihovi oceni bolj zalegla od zgolj plačila denarne kazni. Storilci imajo namreč občutek, da so tako odplačali svoje nesprejemljivo ravnanje.

"Zaradi alkohola v prometu smo ogroženi vsi, zato moramo kot družba narediti korak v smeri, da skupaj rečemo alkoholu in drugim prepovedanim substancam za volanom ne," opozarja direktor agencije Igor Velov. Z željo, da bi bila toleranca do alkohola v prometu ničelna in varnost na cestah večja, poziva pristojne k vnovičnemu razmisleku glede predloga, da bi bila vožnja pod vplivom alkohola obravnavana kot kaznivo dejanje tudi, če ne pride do ogrožanja.

 

Pijani udeleženci do 30. septembra povzročili skoraj 1100 nesreč

Na slovenskih cestah se je letos do 30. septembra zgodilo 1078 prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec. To je sicer šest odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je bilo takih nesreč 1147. Zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je letos umrlo 14 oseb. Med njimi je bilo kar 12 hkrati tudi povzročiteljev. Umrlih zaradi alkoholiziranih povzročiteljev je letos sicer 46 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je umrlo 26.

V prometnih nesrečah, ki so se letos do 30. septembra zgodile zaradi alkoholiziranega povzročitelja, se je 583 ljudi poškodovalo, kar je dva odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Huje je bilo poškodovanih 108, kar je odstotek več kot v enakem obdobju lani.

Letošnje statistike do 30. septembra kažejo, da so največ prometnih nesreč pod vplivom alkohola povzročili vozniki motornih vozil v starostni skupini med 25. in 34. letom starosti, in sicer 255 prometnih nesreč, v katerih so umrli štirje ljudje. Sledijo jim stari od 35 do 44 let, ki so povzročili 228 nesreč. V njih sta se smrtno ponesrečili dve osebi.

Med letošnjimi povzročitelji nesreč s smrtnim izidom je bilo osem voznikov osebnih vozil, dva mopedista, dva voznika tovornega vozila in dva kolesarja. V šestih primerih je bil vzrok neprilagojena hitrost, v petih nepravilna stran oz. smer vožnje in v dveh neupoštevanje pravil o prednosti. Devet nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo zunaj naselja, v kar 11 primerih od 14 pa se je nesreča zgodila v temnem delu dneva.

nazaj na vrh